Fausaga ma Galuega a le Cerebrum
O le faiʻai o le tino (cerebrum) o le vaega aupito tele lea o le faiga tutotonu o neula o le tagata. O lenei fausaga e nofoia le tele o le avanoa o le ulu ma o le nofoaga autu lea e pulea ai le tele o a tatou gaoioiga i aso taitasi, mai le mafaufau, manatuaina, tautala, faʻamatalaina o faʻaosofia lagona, i le faʻatonutonuina o gaioiga mafaufau. A aunoa ma le faiʻai, o le a le mafai e tagata ona faia ni faiga faʻalemafaufau maualuluga e pei o le mafaufau loloto, mafaufau loloto, fuafuaina, ma le faia o faaiuga. O lenei tusiga o loʻo talanoaina ai le fausaga autu o le faiʻai, ona vaega, ma galuega taua e faʻatinoina.
Fa'amatalaga o le fai'ai
I se tulaga lautele, o le cerebrum o le vaega pito i luga ma le tele o le faiʻai, e aofia ai ni hemispheres se lua: le hemisphere tauagavale ma le hemisphere taumatau. E vaeluaina hemispheres e lua e se avanoa e taʻua o le longitudinal fissure, ae tumau pea ona fesoʻotaʻi e se fesoʻotaʻiga mafiafia o alava neula e taʻua o le corpus callosum. O le corpus callosum e mafai ai e hemispheres e lua ona fesuiaʻi faʻamatalaga, ma mafai ai ona faʻamaopoopoina gaoioiga a le tino ma faiga o mafaufauga.
O le fai'ai e matuā gaugau lava. O nei gaugau e aofia ai ni vaega e ta'ua o le gyri ma ni vaega e ta'ua o le sulci. O nei gaugau e lē gata o ni foliga vaaia, ae o se fuafuaga fa'aolaola e fa'alautele ai le fogāeleele o le fai'ai, ma mafai ai ona tele atu sela neula (neurons) ma a latou fesoota'iga e ui lava i le avanoa fa'atapula'a i totonu o le ulupo'o.
O le fausaga autū o le faiʻai
1. O le cortex o le fai'ai
O le vaega pito i fafo o le fai'ai e ta'ua o le cerebral cortex, e aofia ai le efuefu e tele ai neura. O le cortex o le totonugalemu lea o galuega tau mafaufau maualuluga, e aofia ai le iloa, gagana, mafaufauga fa'afa'afa'afa, ma le malamalama. O le cerebral cortex o le tagata e matua'i atina'e pe a fa'atusatusa i isi mammals, e mafai ai ona sili atu ona lavelave le a'oa'oina ma le mafaufau.
Ua vaevaeina le cortex i ni vaega e faʻavae i luga o le galuega, e pei o vaega e gaoioi ai (pulea ai le gaioiga), vaega e lagona ai (mauaina o faʻaosofiaga), ma vaega e fesootaʻi ai (faʻagasologa o faʻamatalaga faʻapitoa). O nei vaega e le o ni vaega e matuā faigata, ae e fesoasoani e malamalama ai i le auala e faʻatulaga ai e le faiʻai ni tomai eseese.
2. Mea paʻepaʻe
O lo'o i lalo o le cortex le mea pa'epa'e, o se fa'aputuga o alava neula (axons) ua ufiufi i le myelin. O le vaega myelin e fa'afoliga ai alava neula e pa'epa'e ma e galue e fa'avavevave ai le fesiita'iga o lagona o neula. O le mea pa'epa'e e galue e pei o se "auala feso'ota'iga" e fa'afeso'ota'i ai vaega eseese o le cortex ma fa'afeso'ota'i ai le cerebrum ma le vaega o totoe o le fai'ai ma le uaea o le tuasivi.
I se tulaga lautele, o alava axon i le mea paʻepaʻe e vaevaeina i ni vaega:
– O alava fa'atasi, e fa'afeso'ota'i ai vaega i totonu o le tasi itu o le lalolagi.
– O alava fa'asu'i, e fa'afeso'ota'i ai le itu tauagavale ma le itu taumatau o le lalolagi (e pei o le corpus callosum).
– O alava fa'atino, e fa'afeso'ota'i ai le cortex ma fausaga loloto e pei o le thalamus, le fai'ai, ma le ua'i tuasivi.
3. Fausaga subcortical (i lalo o le cortex)
I le faʻaopoopoga i le cortex ma le mea paʻepaʻe, o le cerebrum e aofia ai foʻi ni fausaga loloto, e pei o:
– O le basal ganglia, e iai lona sao i le fa'amaopoopoina o gaioiga, fa'atupuina o masaniga, ma le fa'atonutonuina o tomai lelei o le tino.
– O le limbic system (e pei o le amygdala ma le hippocampus), lea e taua tele mo lagona, fa'amalosi'au, ma le fausiaina o manatuaga mo se taimi umi.
E ui o nisi o nei fausaga e masani ona talanoaina o se vaega lautele o le "forebrain," ae o a latou galuega e fesoʻotaʻi lelei ma le gaioiga a le cerebrum.
Vaevaega o le cerebrum e faʻavae i luga o lobes
E vaevaeina vaega ta'itasi o le fai'ai i ni lobes tetele se tele e fa'atatau i major sulci i luga o le fogā'ele'ele o le fai'ai. E taua tele lenei vaevaega auā e masani ona iai se galuega autū fa'apitoa a lobes ta'itasi.
1. Lobe pito i luma
O le frontal lobe e tu i luma o le ulu ma e masani ona fesootaʻi ma galuega "faʻatino", o lona uiga o le mafai lea ona faʻatulagaina ma le iloa ma le faʻamoemoe gaioiga. O nisi o galuega taua a le frontal lobe e aofia ai:
– Faia o faaiuga ma le foia o faafitauli
– Fuafuaga ma le fa'atulagaina o sini
– Puleaina o lagona ma uunaʻiga
– Uiga ma amioga fa'aagafesootai
– O le vaega autū o gaioiga, lea e pulea ai gaioiga fa'atino a maso o le tino
– O le vaega o Broca (i le tele o tagata o loʻo i le itu tauagavale o le lalolagi), e iai sona sao i le gaosiga o le tautala.
O le faaleagaina o le frontal lobe e mafai ona mafua ai suiga i uiga o tagata, faigata ona fuafua, faaletonu le puleaina o lagona, ma le vaivai o le gaoioi i nisi itu o le tino.
2. Lobe Parietal
O le parietal lobe o loʻo i le pito i luga ma le ogatotonu o le faiʻai. O lana galuega autū e fesoʻotaʻi ma le faʻagasologa o faʻaosofiaga somatosensory, e pei o le paʻi, le mamafa, le tiga, ma le vevela. O loʻo i ai le vaega autū o lagona e maua ai faʻamatalaga mai le paʻu, maso, ma soʻoga.
E le gata i lea, e taua foʻi le parietal lobe mo:
– Fa'asinomaga fa'ale-nofoaga ma le iloa o le tulaga o le tino (proprioception)
– Tuufaatasia o faamatalaga lagona e iloa ai mea e ala i le pa'i
– Tomai fa'a-numera ma nisi vaega o le gagana (aemaise lava i le itu o le lalolagi autū)
O faʻaletonu o le parietal lobe e mafai ona mafua ai le faigata ona iloa vaega o le tino, faigata ona feoaʻi i le vateatea, poʻo faigata ona faitau ma tusitusi.
3. Lobe temporal
O loʻo i ai vaega o le mafaufau i le itu tauagavale ma le itu taumatau o le ulu, e lata ane i taliga. E tele a latou matafaioi i:
– Fa'agasologa o le fa'alogo (vaega autu o le fa'alogo)
– Malamalama i gagana (e aofia ai le vaega o Wernicke i le itu o le lalolagi autū)
– Manatua ma le aʻoaʻoina (e fesoʻotaʻi vavalalata ma le hippocampus)
– Fa'agasologa o lagona, aemaise lava i latou e feso'ota'i ma aafiaga ma manatuaga
O le faaleagaina o le temporal lobe e mafai ona mafua ai le faaletonu o le manatua, faigata ona malamalama i le gagana, po o nisi suiga faalelagona.
4. Lobe pito i tua
O lo'o i tua o le ulu le occipital lobe. O le totonugalemu autū lea mo le fa'agasologa o va'ai. O fa'amatalaga mai le retina e auina atu i le visual cortex i le occipital lobe e fa'aliliuina i ni ata anoa.
O galuega a le occipital lobe e aofia ai:
– Iloa foliga, lanu, gaioiga, ma le loloto
– Tuufaatasia o faamatalaga vaaia ma aafiaga ua mavae ina ia mafai ona tatou iloa ai meafaitino ma foliga
O fa'aletonu i le occipital lobe e mafai ona i'u ai i fa'afitauli o le va'ai, e pei o le leiloa fa'atasi o le va'ai po'o le faigata ona iloa mea.
Pulea o le itu tauagavale ma le itu taumatau
E ui o loo galulue faatasi itu uma e lua o le faiʻai, ae o loo i ai se manatu o le functional lateralization, o le uiga lea o nisi o galuega e sili atu ona pulea i le tasi itu o le faiʻai. I le tele o tagata:
– O le itu tauagavale o le lalolagi e pulea le gagana, mafaufauga, ma le auiliiliga.
– O le itu taumatau o le lalolagi e sili atu ona iloga mo le iloa o le avanoa, le fatufatua'i vaaia, ma le iloaina o mamanu.
Ae ui i lea, o lenei pule e lē atoatoa. O le tele o tomai, e pei o le gauai atu, lagona, ma le fatufatuaʻi, e aofia ai le galuega tuufaatasi a itu uma e lua o le mafaufau.
O galuega autu a le cerebrum i le olaga i aso faisoo
I se aotelega, o le faiʻai e tele ana galuega taua e matua moni lava i gaoioiga a tagata:
1. Malamalama ma le mafaufau loloto
O le fai'ai e mafai ai ona tatou nofouta ia i tatou lava ma lo tatou siosiomaga, mafaufau loloto, ma fausia ni manatu fa'afa'afa'a.
2. Puleaina o gaioiga iloa
A tatou savavali, tusi, tāina, pe sii aʻe o tatou lima, e auina atu e le motor cortex i le frontal lobe ia poloaiga o gaioiga i maso e ala i auala o neula.
3. Fa'agasologa o lagona
O le fai'ai e fa'amatalaina fa'ailoilo mai lagona e lima ma tino ina ia mafai ona tatou lagonaina le pa'i, va'ai, fa'alogo ma malamalama i nei fa'aosofiaga.
4. Gagana ma fesootaiga
O le tautala, faitau, tusitusi, ma le malamalama i talanoaga o le taunuuga lea o le galuega faigata a le tele o vaega i le cortex, aemaise lava i le dominant hemisphere.
5. Manatua ma le aʻoaʻoina
O le fausiaina o manatuaga uumi e aofia ai le fegalegaleaiga o le cortex ma le hippocampus ma le limbic system.
6. Lagona ma amioga fa'aagafesootai
E lē gata ina sau tali faalelagona mai "lagona", ae e mafua foʻi mai le faʻamatalaina e le faiʻai o tulaga, tu ma aga faʻaagafesootai, ma aafiaga ua mavae.
Fa'ato'a
O le faiʻai o le ogatotonu autū lea e pulea ai e tagata le mafaufau, lagona, gaoioi, ma fegalegaleai i ni auala faigata. O le fausaga o le faiʻai, e aofia ai le cerebral cortex, le mea paʻepaʻe, ma fausaga eseese o le subcortical, e mafai ai ona fausia se fesoʻotaʻiga tele o neula. O le vaevaeina o le faiʻai i lobes pito i luma, pito i tua, pito i tua, ma pito i tua o le occipital e fesoasoani ia i tatou e malamalama ai i le auala e faatino ai galuega taua e pei o le gagana, vaai, faalogo, manatua, ma le faia o faaiuga. O le malamalama i le fausaga ma le galuega a le faiʻai, e mafai ai ona tatou malamalama atili i le taua tele o le tausia o le soifua maloloina o le faiʻai e ala i se olaga soifua maloloina, moe lava, meaʻai paleni, ma le faʻamalosia lelei o le mafaufau.