Fegalegaleaiga i le va o le endocrine ma le faiga o neula

Fegalegaleaiga i le va o le Endocrine ma le Nervous System

Pendahuluan

O le tino o le tagata o se masini fa'aolaola e matuā lavelave ma tu'ufa'atasia, lea e galulue fa'atasi ai le tele o faiga e fa'atumauina ai le homeostasis, po'o le paleni i totonu. O faiga e lua e sili ona taua ma fegalegaleai o le endocrine ma le nervous systems. E tofu uma i la'ua ma matafaioi taua i le fa'atonutonuina o galuega a le tino, mai le tuputupu a'e ma le atina'e i le metabolism ma le tali atu i le atuatuvale. O lenei tusiga e fa'amoemoe e su'esu'e pe fa'apefea ona fegalegaleai nei faiga e lua, malamalama i a la'ua faiga feso'ota'iga, ma su'esu'e fa'ata'ita'iga fa'apitoa o le galulue fa'atasi ma le fa'amaopoopoina i le va o le endocrine ma le nervous systems.

O le Endocrine System: O se Folasaga

O le faiga endocrine e aofia ai ni glands e gaosia ma fa'asa'olotoina ai hormones i totonu o le toto. O nei hormones e galulue o ni avefe'au fa'akemikolo e fa'atonutonuina ai galuega eseese a le tino. O glands endocrine tetele e aofia ai le pituitary, thyroid, parathyroid, adrenal glands, pancreas, ovaries (i fafine), ma testes (i ali'i). O fa'ata'ita'iga o hormones e gaosia e le faiga endocrine e aofia ai le insulin, adrenaline, ma hormones feusua'iga e pei o le estrogen ma le testosterone.

O le Faiga o Neula: O se Folasaga

O le faiga o neula e aofia ai se feso'ota'iga faigata tele o neula, e fa'asalalauina ai fa'ailoilo eletise ma vaila'au i le tino atoa. E mafai ona vaevaeina le faiga o neula i ni vaega tetele se lua: o le faiga tutotonu o neula (le fai'ai ma le uaea tuasivi) ma le faiga o neula pito i tua (o neula uma o lo'o i fafo atu o le faiga tutotonu o neula). O le galuega autū a le faiga o neula o le mauaina lea o fa'amatalaga lagona mai le siosiomaga, fa'agasolo na fa'amatalaga, ona auina atu lea o tali talafeagai i maso ma totoga o le tino.

Sootaga i le va o le Endocrine ma le Nervous System

E ui ina eseese a latou faiga ma ituaiga o feʻau latou te auina atu (vailaʻau mo le endocrine system ma le eletise mo le nervous system), ae o nei faiga e lua e fesoʻotaʻi vavalalata ma galulue faʻatasi e faʻatumauina le paleni o le tino. O nisi nei o auala latou te fegalegaleai ai:

FAITAU  Le faiga o le gaioiga a vailaʻau faʻamaʻi i le faʻaumatia o siama

1. Hypothalamus ma le Pituitary: Nofoaga Autu mo le Faamaopoopoina o Galuega

O se tasi o faʻataʻitaʻiga sili ona manino o le fegalegaleaiga i le va o le endocrine ma le pituitary gland o le sootaga i le va o le hypothalamus ma le pituitary gland, e masani ona taʻua o le "master gland." O le hypothalamus o le vaega o le faiʻai e fesoʻotaʻi ai le neura ma le endocrine systems e ala i le pituitary gland. E gaosia e le hypothalamus ni hormones e faʻasaʻolotoina ma taofia ai e aʻafia ai le galuega a le pituitary. O le pituitary, i le isi itu, e faʻasaʻolotoina ai hormones e faʻatonutonuina ai le galuega a isi endocrine glands eseese i le tino. Mo se faʻataʻitaʻiga, o le adrenocorticotropic hormone (ACTH) e gaosia e le pituitary e faʻaosofia ai le adrenal glands e gaosia le cortisol, o se hormone e taua i le tali atu i le atuatuvale.

2. Tali atu i le Lotovaivai: HPA Axis ma le Sympathetic Nervous System

O le tali atu a le tino i le atuatuvale o se isi faʻataʻitaʻiga lea o le auala e fefaʻasoaaʻi ai e le endocrine ma le faiga o neula le tiutetauave. A feagai se tagata ma se tulaga atuatuvale, e faʻauigaina e le faiʻai o se taufaʻamataʻu ma faʻagaoioia le hypothalamic-pituitary-adrenal (HPA) axis. E faʻasaʻoloto e le hypothalamus le corticotropin-releasing hormone (CRH), lea e faʻaosofia ai le pituitary e faʻasaʻoloto le ACTH. E faʻaosofia e le ACTH le adrenal glands e faʻasaʻoloto le cortisol, o se hormone e fesoasoani i le tino e pulea le atuatuvale.

I le taimi lava e tasi, e fa'agaoioia fo'i le sympathetic nervous system, ma mafua ai ona fa'asa'olotoina le adrenaline mai le adrenal medulla. E vave ona galue le Adrenaline e fa'ateleina ai le tata o le fatu, le toto maualuga, ma le tafe toto i maso, ma fa'aauupegaina ai le tino i le mafai e tali atu ai i le "tau po'o le sola ese."

3. Fa'atonutonuina o le Metabolism: Hypothyroidism ma le Hyperthyroidism

O le paleni o le metabolism o le tino o se taunuuga foi lea o le galulue faatasi i le va o le faiga o neula ma le faiga o endocrine. Mo se faataitaiga, o le fa'asa'olotoina o hormones o le thyroid (T3 ma le T4) e fa'atonutonuina e le thyroid-stimulating hormone (TSH) mai le pituitary gland, lea e pulea foi e le thyrotropin-releasing hormone (TRH) mai le hypothalamus. O lea la, o le puleaina o hormones o le thyroid, lea e a'afia ai le basal metabolic rate o le tino, o le taunuuga lea o le fegalegaleaiga i le va o faailoilo o neula ma hormones.

FAITAU  Le taua o le folate mo le gaosiga o le DNA

4. Fa'ailoga o le Lagona ma le Hormonal i le Fa'agaseina o Mea'ai

O le faiga o neula o le manava, e masani ona ta'ua o le "fai'ai lona lua" o le tino o le tagata, e pulea ai galuega tau fa'aga'au e ala i fa'ailoilo mai homone o le manava. Mo se fa'ata'ita'iga, o homone e pei o le ghrelin ma le leptin e iai sona sao i le fa'atonutonuina o le fia 'ai ma le fa'aaluina o le malosi. O le Ghrelin, e gaosia e le manava, e auina atu ai fa'ailoilo i le fai'ai e fa'aosofia ai le fia 'ai. I le isi itu, o le leptin, e gaosia e sela ga'o (adipocytes), e auina atu ai fa'ailoilo i le fai'ai e taofia ai le fia 'ai ma fa'ateleina ai le fa'aaluina o le malosi.

5. Atina'e ma le Tuputupu A'e: O le Hormone Tuputupu A'e ma le Faiga o Neula

O le tuputupu aʻe ma le atinaʻeina o le tino e mafua mai foʻi i le felagolagomaʻi o le endocrine ma le faiga o neula. O le hormone tuputupu aʻe (GH), e gaosia e le pituitary gland, e pulea ai le tuputupu aʻe o ponaivi ma maso. O le faʻasaʻolotoina o le GH e amataina e le hormone e faʻasaʻoloto ai le hormone tuputupu aʻe (GHRH) mai le hypothalamus, lea e faʻaosofia ai le pituitary e gaosia le GH. O le faʻasaʻolotoina o le GH e aʻafia foʻi e mea e pei o le moe, atuatuvale, ma faamalositino, o mea uma ia e faʻatonutonuina e le faiga o neula.

Fa'alavelave Fa'afoma'i ma Fa'aletonu o le Paleni

O le lē paleni o le fesoota’iga i le va o le endocrine ma le faiga o neula e mafai ona o’o atu ai i le tele o fa’ama’i ma tulaga fa’afoma’i. Mo se fa’ata’ita’iga, o le hypothyroidism (le lava o le hormone thyroid) e mafai ona mafua ai ni fa’ailoga e pei o le vaivai, tupu tele o le mamafa, ma le lotovaivai. I se isi itu, o le hyperthyroidism (le tele o le hormone thyroid) e mafai ona mafua ai le pa’u o le mamafa, popole, ma le gatete. O le su’esu’ega sa’o ma le togafitiga fa’afoma’i, e masani ona aofia ai le tele o vaega, e mana’omia e fo’ia ai nei fa’aletonu.

O togafitiga o faʻamaʻi e aofia ai fegalegaleaiga a le endocrine ma le faiga o neula e masani ona manaʻomia ai se auala atoatoa e mafaufau i faiga uma e lua. O vailaʻau faʻale-hormone, e pei o le thyroxine mo le hypothyroidism, poʻo le togafitiga e sui ai le hormone, e faʻamoemoe e toe faʻafoʻisia le paleni o hormones, ae o le psychotherapy poʻo metotia e pulea ai le atuatuvale e mafai ona fesoasoani e pulea ai itu o neula o le tulaga.

FAITAU  Le faiga o reflexes ma le auala latou te tutupu ai

I'uga

O le fegalegaleaiga i le va o le endocrine ma le faiga o neula o se molimau i le lavelave ma le matagofie o le tino o le tagata. E ala i fesootaiga faigata ma fesoʻotaʻi, e galulue faʻatasi nei faiga e lua e faʻatumauina le paleni o le tino, faʻatonutonu galuega taua, ma tali atu i tulaga fesuisuiaʻi. O le malamalama i nei faiga ma fegalegaleaiga e taua tele e le gata mo se malamalamaga faavae i le biology o le tagata ae faʻapea foi mo le atinaʻeina o togafitiga faʻafomaʻi sili atu ona lelei mo le tele o faʻamaʻi ma faʻaletonu. O lenei fiafia i le auala e galue ai o tatou tino i se tulaga loloto faʻapea o loʻo faʻaauau pea ona faʻamalosia ai saienitisi ma fomaʻi e suʻesuʻe loloto ma saili ni auala fou e faʻaleleia atili ai le tulaga lelei o le olaga o le tagata.

Taofi faamatalaga