O le Iloiloga a Nietzsche i Lotu
Ua lauiloa Friedrich Nietzsche (1844–1900) o se tasi o faifilosofia sili ona faatosina i le talafaasolopito o mafaufauga i Sisifo. E le gata na ia faitioina le lotu o se faalapotopotoga lautele, ae na ia luʻiina foi faavae tau amio, faʻaletino, ma faʻalemafaufau na ia talitonu o loʻo lagolagoina le auala e faʻatino ai e tagata le lotu—aemaise lava i le agaifanua Kerisiano i Europa. O le faitioina e Nietzsche o lotu e masani ona aoteleina i se auala papaʻu e faapea "E ʻinoʻino Nietzsche i le Atua," ae o le mea moni na ia osofaia o se ituaiga faapitoa o le lotu: o se lotu e faafitia ai le olaga, faamuamua le lotomalie, ma fausia se amio mama i luga o le tausalaina ma le fefe. O lenei tusiga e suʻesuʻeina ai le uiga moni o le faitioina e Nietzsche o lotu, o mafuaaga i tua atu, ma ona aafiaga mo malamalamaaga faʻaonaponei o amioga mama ma tagata.
1. “Ua maliu le Atua”: o se faʻamaoniga, ae le o se faʻaupuga
O le fa'amatalaga sili ona lauiloa a Nietzsche o le "Ua maliu le Atua," aemaise lava i le *The Gay Science* ma le *Thus Spoke Zarathustra*. O lenei fa'amatalaga e masani ona sese ona malamalama i ai o se fa'alauiloaga o le le talitonu i le Atua. Mo Nietzsche, "o le maliu o le Atua" o se fa'amaoniga fa'aleaganuu: o le pule o lotu ma le fa'atuatua fa'aletino, sa avea muamua ma totonugalemu o le uiga o le olaga, ua pa'ū i lalo o le faatosinaga o le fa'aonaponei—o le saienisi, faitioga fa'asolopito, mafaufauga fa'apitoa, ma suiga fa'aagafesootai. O lona uiga o lo'o fa'aaogaina pea e le to'atele o tagata le gagana tau amio ma tulaga fa'alelotu, ae o fa'avae o latou talitonuga ua le toe talitonuina.
O le taunuuga o le “maliu o le Atua” e lē o se saʻolotoga faigofie, ae o se faʻalavelave o le uiga. Afai e lē toe talitonuina moni le Atua—o le puna o le upu moni, faʻamoemoega, ma tu ma aga tau amio—o le a feagai tagata ma le nihilism: o le lagona e leai se uiga moni o le olaga. Na vaʻaia e Nietzsche le nihilism o se lamatiaga ma se avanoa. O le lamatiaga o le ono paʻū o tagata i le leai o se naunautaʻiga ma le lotomalie; o le avanoa o le mafai lea e tagata ona fatuina ni tulaga fou ma sili atu ona lelei mo le olaga.
2. Lotu o se faʻailoga faʻalemafaufau: fefe, vaivai, ma le sola ese
E le gata ina faitauina e Nietzsche le lotu o se aoaoga faavae, ae o se mea e tupu i le mafaufau. I le tele o ana tusitusiga, na ia finau ai o le lotu na mafua mai i le manaʻoga o tagata mo le puipuiga, le mautinoa, ma le faamafanafanaga. A lagona e tagata le vaivai i le feagai ai ma mafatiaga, le mautonu, ma le oti, e ofoina atu e le lotu se tala faamafanafana: e iai se fuafuaga paia, e iai le faamasinoga tonu i le lalolagi, ma e iai le olaga pe a mavae le oti. Mo Nietzsche, o le faafitauli e le na o le sese o nei tala, ae e masani ona avea o se solaaga mai mea moni o le olaga.
Nai lo le feagai ma mafatiaga o se vaega masani o le olaga, o nisi o tapuaiga e liua ai mafatiaga i se "taua" mamalu: o tagata amioatua o i latou ia e sili ona mafatia ma e sili ona usiusitai. Na teena e Nietzsche lenei manatu faavae aua, e tusa ai ma lana tala, e liua ai tagata soifua i ni meaola e fefefe i le olaga ma le le naunau e tuputupu aʻe. Na ia taʻua lenei uiga o le "ʻinoʻino i le lalolagi" poʻo se uiga tetee i le olaga: o le lalolagi moni e taua tele, ae o le "isi lalolagi" (lagi, le olaga a sau, le malo silisili ese) e sili atu ona taua.
3. Amioga fa'apologa ma le suiga o tulaga fa'atauaina
O se tasi o vaega sili ona mataʻina o le faitioga a Nietzsche i lotu o lana suʻesuʻega o amioga mama, aemaise lava i le On the Genealogy of Morality. Na ia faʻavasegaina ni sitaili se lua o amioga mama: amioga mama a le matai ma amioga mama a le pologa.
– O amioga mama a le matai e afua mai i se ituaiga tagata malosi, mautinoa, ma fatufatuaʻi. O le "Lelei" ia i latou o lona uiga o le mamalu, lototoa, malosi, ma le mamalu.
– O amioga fa'apologa e mafua mai i vaega vaivai pe fa'asauāina, e le mafai ona fa'aalia sa'o le pule. Latou te atiina ae ni tulaga fa'atauaina feteenai: o le "lelei" o lona uiga o le lotomaulalo, usiusita'i, le le fa'asauā, ma le le fa'atonuina; a'o le "leaga" e feso'ota'i ma le malosi, pule, ma le lototele.
Na finau Nietzsche e faʻamalosia e lotu (aemaise lava le faa-Kerisiano Europa) amioga faʻapologa e ala i le mea na ia taʻua o le ita—o le ita lilo o ē vaivai i ē malolosi. Ona o le lē mafai ona taui ma sui lelei, o lenei ita e faʻasalalauina e ala i le fesuiaʻiga o tulaga faatauaina: o le malosi e faʻailogaina o le agasala, o le vaivai e faʻailogaina o le amio lelei. I lenei fuafuaga, o ē malolosi e lagona le tausalaina, ae o ē vaivai e tuʻuina atu i ai le pule silisili i amioga. O lenei faitioga e lē faʻapea o loʻo viia e Nietzsche le sauā, ae o loʻo ia teena se amioga mama e mafua mai i tali tauimasui ma le tetee i le olaola o le olaga.
4. O le fa'apito ma le manatu autū o le "fa'afitia o oe lava"
Sa faitioina fo‘i e Nietzsche le mataupu silisili o le fa‘amaulalo—o le manatu o le amioatua e aofia ai le taofiofia o mana‘oga, puleaina o le tino, ma le “fa‘aumatia” o lagona o le olaga. Sa ia va‘aia le mataupu silisili o le fa‘amaulalo o se fuafuaga mo le tu‘uina atu o le uiga o mafatiaga: afai e tiga le olaga, o lona uiga o mafatiaga o se ala fa‘aleagaga i le fa‘aolataga.
O le faʻafitauli, mo Nietzsche, o le tulaga faʻavae o le faʻamamāina e masani ona oʻo atu ai i le matuā faafitia o le tagata lava ia. O le tino ma lagona e vaʻaia o ni mea e le mama, o feusuaʻiga e manatu o se puna o le agasala, ma o le fiafia faalelalolagi e masalomia. E vaʻaia e Nietzsche lenei mea o se ituaiga o le tetee i le olaga: ua aʻoaʻoina tagata e lagona le tausalaina i mea o se vaega masani o le olaga.
E le gata i lea, na ia vaʻaia le faʻamaulalo o se ituaiga lilo o le "naunau i le pule." E mafai e se tagata lotu ona maua le pule e ala i le avea ma se leoleo amio mama, e fuafua ai po o ai e paia ma po o ai e agasala. O le mea lea, e mafai e le amioatua ona avea ma se auala faʻaagafesootai e pulea ai tagata e ala i le tausalaina.
5. Lotu, upumoni, ma “pepelo aoga”
Mo Nietzsche, sa fesoʻotaʻi foʻi lotu ma le fesili o le upu moni. Sa masalosalo o ia i tagi faʻalelotu i le upu moni atoatoa, auā o nei tagi e masani ona fesoasoani e faʻatulaga ai le sosaiete ma faʻamautu ai se faʻatulagaga tau amio. I le vaʻaiga a Nietzsche, e le o taimi uma e sailia ai e tagata le upu moni mo le upu moni; e masani ona latou sailia talitonuga e faʻafaigofie ai le olaga.
Ae e le na o le "tetee i le upumoni" Nietzsche. Na ia faitioina le auala e avea ai e lotu le upumoni ma meafaigaluega o le pule: ua tuuina atu i ai le tulaga paia o aoaoga faavae, ma faigata ai ona fesiligia. Afai e manatu o le fesiligia o se agasala, e vaai i filosofia ma le saienisi o ni faamataʻu, ma ua faatapulaaina ai le saolotoga o mafaufauga. Mo Nietzsche, o lenei mea e faalavelaveina ai le tuputupu aʻe o tagata o ni tagata e lototele e faamasino ma fatufatu.
6. O le ā le mea e sui ai le lotu? O le Übermensch ma le fausiaina o tulaga faatauaina
E lē gata i le fa'aleaogaina o le faitioga a Nietzsche; ae o lo'o ia ofoina atu fo'i le fa'atonuga: e mana'omia e tagata ona avea ma foafoa o mea taua. O lona fa'atusa o le Übermensch (e masani ona fa'aliliuina o le "superman" po'o le "superhuman"). O le Übermensch e lē o se ituaiga tagata po'o se tagata e sili atu i le malosi fa'aletino, ae o se ituaiga tagata e le toe fa'alagolago i le pule silisili ese mo le uiga o le olaga, ae e lototele e fa'amaonia le olaga—e aofia ai ma mafatiaga—o se mea e mafai ona liua i le mana.
O iinei e tulaʻi mai ai le manatu o le amor fati (alofa i le iʻuga): talia le olaga e pei ona i ai ma e oʻo lava i le alofa i le mea moni, nai lo le sola ese i se isi lalolagi. E faʻamalosia e Nietzsche le faʻamautuina o le olaga, le fatufatuaʻi, le malosi, ma le lototele e feagai ai ma le leai o se uiga ina ua maeʻa le paʻū o le pulega masani.
7. Le tāua ma le feeseeseaʻiga o faitioga a Nietzsche
E tāua le faitioga a Nietzsche auā e lē gata ina fa’atatauina ai le lotu o se tū ma aga masani, ae fa’apea fo’i ma se mafaufauga e mafai ona tula’i mai i so’o se mea: i faiga fa’apolokiki, amioga fa’aagafesootai, po’o aganu’u lauiloa—o lona uiga, o le aga masani e sailia le "upu moni mulimuli" mo le saogalemu fa’alemafaufau, ma le aga masani e fa’aaoga ai le tausalaina o se auala e pulea ai. I le taimi lava e tasi, o mafaufauga a Nietzsche e finauina fo’i. O lana su’esu’ega o le "malosi" ma le "vaivai" e manatu i nisi taimi o se fa’afaigofieina tele o le mea moni fa’aagafesootai. O lana faitioga o le agaalofa e masani ona sese fo’i ona malamalama i ai o se fa’amaoniga mo le fa’asauā, e ui lava ina sili atu ona sa’o le faitauina o Nietzsche o se fili o se amioga mama e fa’amamaluina ai le vaivai ma taofia ai le malosi.
I'uga
O le faitioina e Nietzsche o lotu o se faitioina lea o se ituaiga o talitonuga faalelotu e teena ai le lalolagi, faamamaluina mafatiaga, ma fausia ai amioga mama i luga o le tausalaina ma le lototiga. Mo Nietzsche, "Ua maliu le Atua" o loo faailoa mai ai le faigata o le uiga faaonaponei ma le amataga o se avanoa fou: e mafai e tagata ona fatuina se taua e aunoa ma le faalagolago i le pule silisili ese. Na te luʻiina tagata ia ola ma le lototoa, ma le faamaoni i le mea moni, ma le mautinoa i le olaga. Pe tatou te malilie pe le ioe, o le faitioina e Nietzsche e faamalosia ai i tatou e fesili: pe o tatou talitonuga ea e faaolaola ai le olaga, pe latou te faavaivaia ai?
Afai e te manaʻo ai, e mafai ona ou fetuʻunaʻia lenei tusiga i se lomiga o se tusiga a le aʻoga (e faigofie atu), o se lomiga faʻaleaʻoaʻoga (faʻatasi ai ma upusii ma se lisi o mea), poʻo se lomiga e faʻatusatusa ai Nietzsche ma Marx/Freud o ni “matai e toʻatolu o le masalosalo.”