O le Aafiaga o Tafe o le Vasa i Suiga o le Tau i le Lalolagi i Suʻesuʻega Faʻaletino o le Vasa
O suiga o le tau i le lalolagi atoa e lē gata ina fuafuaina e gaoioiga a tagata i luga o le laueleele, ae e matuā aʻafia foʻi e le malosi o le vasa. I le suʻesuʻega faaletino o le vasa, o tafega o le sami e vaʻaia o ni "afi e feaveaʻi ai" le malosi i le Lalolagi: o le fesiitaʻiina o le vevela, masima, ma le tele o le vai mai le tasi itulagi i le isi. Talu ai ona taofia e le sami le silia ma le 90% o le vevela tele e mafua mai i le faʻateleina o kasa faʻavevela, o le auala e tufatufa atu ai le vevela e tafega o le a fuafua ai mamanu o le tau, malosi o afa, fesuisuiaʻiga o le vevela, ma e oʻo lava i suiga i le faiga o le tau i le va o konetineta. O le malamalama i tafega o le sami o lona uiga o le malamalama i se tasi o mea autu e mafua ai le tau i le lalolagi.
1. Afe o le sami e fai ma avefe'au o le vevela ma fa'atonutonuina le tufatufaina atu o le malosi
E fa'atupuina galu o le sami e ala i le tu'ufa'atasia o le malosi o le matagi, eseesega o le mafiafia (e a'afia i le vevela ma le masima), le feliuliua'i o le Lalolagi (le aafiaga o Coriolis), ma le foliga o vanu o le sami. I se fua tele, e fausia ai e galu se faiga e fa'asalalau ai le vevela mai le teropika, lea e maua ai le tele o le susulu o le la, i nofoaga maualuluga malūlū. O lenei faiga e fa'amautu ai le tau i le lalolagi atoa: a aunoa ma galu o le sami, semanu e sili atu le mafanafana o le teropika, ae o le a sili atu le malulu o vaega o le pole.
O le faʻataʻitaʻiga sili ona lauiloa o le Gulf Stream ma lona faʻalauteleina, o le North Atlantic Current, lea e aveina ai le vai mafanafana i le North Atlantic. O lenei tafe e fesoasoani i le mafanafana o le tau o Europa i Sisifo pe a faʻatusatusa i isi itulagi i le latitu lava e tasi. Mai se vaaiga faʻaletino o le vasa, o loʻo faʻaalia ai le auala e mafai ai e le heat advection (le fesiitaiga o le vevela e ala i le gaoioi o le tele o vai) ona suia tele le tau i le itulagi.
2. Fa'asalalauina o le Thermohaline ma le "conveyor belt" i le lalolagi atoa
I le fa’aopoopoga i tafega o le fogaeleele e mafua mai i le matagi, e iai fo’i se tafega loloto e mafua mai i le mafiafia e ta’ua o le tafega o le thermohaline. E tula’i mai eseesega o le mafiafia mai le fa’amālūlūina, fa’amamago, fa’a’aisa o le aisa o le sami (lea e fa’ateleina ai le masima o le vai o totoe), ma le vai fou e sau mai le timu ma le aisa ua liusuavai. I le Atalani i Matu, e mafai e le vai o le fogaeleele ona malulu ma masima e goto ifo ai ma fausia ai ni vai loloto (e pei o le Vai Loloto o le Atalani i Matu). Ona tafe ifo lea o nei vai i le loloto o le sami agai atu i le itu i saute o le lalolagi ma feso’ota’i ma faiga o le si’itia i luga i isi itulagi.
E masani ona ta'ua lenei faiga o le "global conveyor belt," e ui o le mea moni e sili atu ona lavelave. Ae o le manatu autū e manino lava: o le thermohaline circulation e feso'ota'i ai vasa o le lalolagi, e feavea'i ai le vevela ma le kaponi i le tele o taimi e sefulu i le selau tausaga. Afai e fa'avaivaia pe suia lenei circulation, e mafai fo'i ona suia mamanu o le fa'avevela o le lalolagi ma tau i itulagi.
3. Afe o le sami ma tali atu i le tau
E lē gata ina tali atu galu o le sami i suiga o le tau ae mafai foʻi ona faʻamalosia pe faʻavaivaia. I le suʻesuʻega faaletino o le sami, o faʻamatalaga taua e aofia ai:
1. Aisa–albedo feedback: O tafega e feaveaʻi ai le vevela i vaega o le pole e mafai ona faʻavavevave ai le liusuavai o le aisa o le sami. A o faʻaitiitia le aisa o le sami, e mitiia e le fogāeleele pogisa o le sami le tele o le ave o le la, ma faʻateleina ai le mafanafana i le lotoifale ma faʻavavevave ai le liusuavai.
2. Fa'amatalaga e uiga i le tafega o le vai fou: O le liusuavai o le aisa o Greenland ma le fa'ateleina o timuga i nofoaga maualuluga e fa'aopoopoina ai le vai fou i le Atalani i Matu. E fa'aitiitia ai e le vai fou le masima ma le mafiafia, ma taofia ai le fausiaina o le vai loloto. O lenei mea e ono fa'avaivaia ai tafega tetele e pei o le Atlantic Meridional Overturning Circulation (AMOC).
3. Vevela o le fogātai–fetu'una'iga o le ea: O suiga i tafega e mafai ona suia ai le vevela o le fogātai (SST). E a'afia ai e le SST le fa'a'ausa'a, le fa'atupuina o ao, mamanu o le mamafa o le ea, ma nofoaga e timu ai. I se isi faaupuga, e fa'atonutonuina e tafega o le sami le "suau'u" o le ea.
O nei faʻataʻitaʻiga e tolu e faʻaalia ai o suiga laiti i le taamilosaga e mafai ona mafua ai ni aafiaga faʻasolosolo i luga o le faiga o le tau.
4. ENSO: o se faʻataʻitaʻiga o le fegalegaleaiga o tafega, matagi, ma le tau o le lalolagi
O le mea ua tupu o le El Niño–Southern Oscillation (ENSO) o se faʻataʻitaʻiga masani lea o le fesootaʻiga o tafega ma le tau. I le Vasa Pasefika i le teropika, e masani ona tuleia e matagi fefaʻatauaʻiga le vai mafanafana i sisifo, aʻo alu aʻe i sasaʻe le vai malulu ma le tele o meaʻai. I le taimi o le El Niño, e faʻavaivaia ai matagi fefaʻatauaʻiga, e suia ai tafega ma le vevela, e faʻavaivaia ai le alu aʻe i luga, ma faʻalauteleina ai le vai mafanafana i le Pasefika tutotonu i sasaʻe. O aʻafiaga e sosolo atu i le lalolagi atoa e ala i fesoʻotaʻiga mamao i le ea: suiga i mamanu o timuga i Asia i Sautesasaʻe ma Ausetalia, faʻateleina o timuga i vaega o Amerika i Saute, ma faʻalavelave i mamanu o afa i le tele o pesini.
Mai se vaaiga faaletino o le vasa, ua faaalia ai e le ENSO le auala e mafai ai e suiga i tafega o le sami ma galu Kelvin/Rossby i le sami ona suia le tau i le va o vaitau ma e oo lava i totonu o tausaga. I le tulaga o suiga o le tau, e iai le naunautaiga faapitoa pe o le a suia e le faamafanafana o le lalolagi le malosi, tele, po o uiga o le ENSO, e ui o loo avea pea lenei mea ma autu o suesuega ona o le faigata o tali mai o le sami ma le siosiomaga.
5. O le matafaioi a le tafe i le teuina o le vevela ma le "fiato" o le fa'avevela o luga
E mafai e le sami ona mitiia le tele o le vevela, teuina i vaega pito i luga pe fa'aliliuina atu i le loloto e ala i le fa'afefiloi fa'atulagaina, subduction, ma le thermohaline circulation. I nisi vaitaimi, e foliga mai e fa'agesegese le fa'avevela o le ea i luga pe a fa'atusatusa i le aga masani i le lumana'i. O se tasi o fa'amatalaga e lagolagoina e su'esu'ega eseese o le tele o le vevela o lo'o "tosoina" i totonu o le sami, aemaise lava le i lalo o le fogaeleele, ona o suiga i matagi ma tafega.
O lona uiga o tafega o le sami e aʻafia ai le auala e "foliga mai" ai le faʻavevela o le lalolagi i luga o le fogaeleele. E le mou atu le faʻavevela, ae e mafai ona eseese lona tufatufaina atu i totonu o le faiga o le sami ma le ea, e aʻafia ai manatu ma le suiga o le tau i le va o le vaitausaga.
6. Afi o le sami, kaponi, ma sootaga i suiga o le tau
E ui o le taulaʻiga autū o le suʻesuʻega o le sami faaletino o le faʻagasologa lea o le ola, ae o tafega o le sami e iai foʻi sona sao taua i le taʻamilosaga o le kaponi. O tafega o le sami e faʻatonutonuina ai le fesuiaʻiga o le CO₂ i le va o le sami ma le ea, ae o le tafega loloto e teuina ai le kaponi ua liu suavai mo se taimi umi. O le tafega i luga e mafai ona aumaia ai le vai e tele ai le kaponi i luga, lea e mafai ona faʻasaʻoloto ai le CO₂ i le ea, e fuafua i tulaga faʻakemikolo ma faʻaolaola. I se isi itu, o vaega o vai e goto ifo e mafai ona "loka" le kaponi i le loloto.
I se isi faaupuga, o le suia o tafega e mafai ona suia ai le gafatia o le sami e fai ma mea e fa'aputu ai le kaponi. Afai e fa'aitiitia lenei gafatia, e mafai ona fa'ateleina le fua faatatau o le fa'aputuga o le CO₂ i le ea, ma fa'atelevaveina ai le fa'avevela o le lalolagi.
7. O le aʻafiaga o suiga i galu o le sami i le tau leaga ma siosiomaga
O suiga i tafega ma le vevela o le sami e mafai ona faʻateleina ai le ono tulaʻi mai o galu vevela o le sami, lea e mafai ona oʻo atu ai i le paʻepaʻe o karu, suia nofoaga o iʻa, ma faʻalavelaveina ai le filifili o meaʻai. Mai se vaaiga i le ea, e mafai e SST mafanafana ona faʻamalosia ai afa e ala i le tuʻuina atu o le malosi natia e ala i le faʻamamago. O tafega e faʻamafanafana ai vaega patino pe faʻaumiumi ai le umi o le vai mafanafana e mafai ona faʻateleina ai le lamatiaga o le faʻateleina o afa.
E le gata i lea, o suiga i tafega o le sami e mafai ona aʻafia ai mamanu o timuga, mamanu o puao, ma le vevela o le laueleele e lata ane i le talafatai. I le tele o tulaga, o suiga o le tau e faʻamalosia ai le vaevaeina o le sami, faʻaitiitia ai le fefiloi, ma mafai ona faʻavaivaia ai le sapalai o meaʻai mai le loloto. I le itu faaletino, o lenei mea e toe fesoʻotaʻi ma le malosi o le tafega ma le mautu o le koluma o le vai.
8. Luʻitau o suʻesuʻega ma metotia i le oseana faaletino
O le iloiloina o le aafiaga o tafega i le tau o le lalolagi e manaʻomia ai ni matauga ma ni faʻataʻitaʻiga. O meafaigaluega e pei o le Argo floats, satellite altimetry, drifters, Acoustic Doppler Current Profilers (ADCPs), ma transoceanic moorings e faʻaaogaina e faʻafanua ai tafega ma le fesuiaʻiga o le vevela ma le masima. O faʻataʻitaʻiga o le tafega o le sami ma faʻataʻitaʻiga o le tau i le lalolagi atoa e fesoasoani e faʻataʻitaʻi ai suiga o tulaga, e aofia ai tali a le AMOC, suiga i le siʻitia i luga, ma suiga i mamanu o tafega i luga.
E tāua tele luʻitau ona e sousou le vasa, e tele ona fua, ma e fesoʻotaʻi malosi ma le ea. E tulaʻi mai foʻi le lē mautinoa ona o le itiiti o faʻamaumauga faʻasolopito i vaega maotua (e pei o le Vasa i Saute) ma le lavelave o faiga faʻafefiloi laiti e faigata ona faʻatusalia i faʻataʻitaʻiga.
I'uga
I le su'esu'ega o le sami faaletino, o tafega o le sami o se vaega taua e fa'atonutonuina ai le tufatufaina o le vevela, fa'a'afia ai le ta'amilosaga o le kaponi, ma fa'atulaga ai mamanu o le tau i itulagi ma le lalolagi atoa. O tafega o le fogaeleele e fa'agaoioia e le matagi ma le tafega o le thermohaline e galulue fa'atasi o se faiga tele o felauaiga, lea e mafai ona fa'amautu ai le tau a'o fa'atupuina ai fo'i le eseesega e pei o le ENSO. A suia e le suiga o le tau le vevela, le masima, matagi, ma le vai fou e ulufale mai, e mafai ona suia tafega o le sami e tusa ai—ma o na suiga e mafai ona toe fa'aleleia, fa'amalosia pe suia ai le ala o suiga o le tau.
O le mea lea, o le malamalama i galu o le sami e lē na o se mataupu o le saienisi o le sami, ae o se faavae taua mo le vavaloina o suiga o le tau, mamanuina o fuafuaga mo le fetuutuunai i le talafatai, ma le faatumauina o le maufetuuna’i o si’osi’omaga ma punaoa o le sami. O matauga mo se taimi umi ma le fa’ata’ita’iga ua fa’atupula’ia lona alualu i luma e taua tele i le malamalama i le "fa’alavelave" o le sami e pulea ai le tau o le Lalolagi.