O le Aafiaga o le Kalave o le La i Paneta
O le kalave o le La o le "filo e le vaaia" lea e taofia ai le faatulagaga o le faiga o le la. A aunoa ma le toso a le kalave o le La, o le a le tumau le taamilosaga a paneta, ae o le a feosofi solo i o latou saoasaoa muamua ma lafo i le vateatea i le va o fetu. Ae o le faatosinaga o le kalave o le La e le na o le "taofi faatasi" o paneta; e fa'atulaga ai a latou taamilosaga, fuafua ai o latou saoasaoa, fa'aosofia ai le vevela i le mamao, fegalegaleai ma le kalave o isi paneta, ma e o'o lava i le gaosia o ni aafiaga laiti e pei o le alu ese o le orbital. O lenei tusiga e su'esu'eina ai le auala e galue ai le kalave o le La ma le auala e fa'aosofia ai amioga a paneta i le faiga o le la.
1. Kalave o le pule autū lea o le faiga o le la
I se faaupuga faigofie, o le kalave o le malosi o le tosina atu i le va o ni mea se lua. E tusa ma le 99,86% o le mamafa atoa o le faiga o le la e aofia ai i le La, ma avea ai lona aafiaga o le kalave ma mea e sili ona malosi. Ona o lona mamafa tele, e fausia ai e le La se "vaieli kalave" loloto, e mafua ai ona faataamilomilo mea o siomia ai—paneta, asteroids, ma comets—i ai.
E lē pa'ū sa'o paneta i le La auā e iai fo'i lo latou saoasaoa tele i autafa (saosaoa i autafa). O le i'uga, o le gaioiga fa'ata'amilomilo: e fa'aauau pea ona "pa'ū" paneta agai i le La ona o le kalave, ae i le taimi e tasi e "fa'atelevave fa'ata'amilomilo," ina ia pi'o ai o latou ala ma fausia ai ni ta'amilosaga tapuni (e masani ona latalata i ni ellipses).
2. Fuafua le foliga o le taamilosaga: ellipse, eccentricity, ma le mamao averesi
E tusa ai ma tulafono a Kepler, o le taamilosaga a le paneta e masani lava e elipse, faatasi ai ma le La i le tasi taulaiga. O lenei foliga elipse e fuafuaina e le paleni i le va o le malosiaga kinetic o le paneta ma lona malosiaga kalave i le faiga o le La-paneta.
O le tikeri o le "oval" o se taamilosaga e ta'ua o le eccentricity. Afai e latalata le eccentricity i le zero, e toetoe lava a li'o le taamilosaga (mo se fa'ata'ita'iga, Venus). Afai e tele atu, e sili atu le elliptical o le taamilosaga (mo se fa'ata'ita'iga, Mercury, lea e fai si eccentric). O le kalave o le La o le mea autu lea e fa'atulaga ai nei taamilosaga, ae o fegalegaleaiga kalave i le va o paneta e mafai foi ona suia malie le eccentricity i ni vaitaimi uumi.
O le mamao o se paneta mai le La e fuafua ai foʻi le tele o mea: mai le vevela masani o lona fogaeleele i lona vaitaimi o le taamilosaga. O paneta e latalata ane e pei o Mercury ma Venus e sili atu le malosi o le toso a le kalave nai lo paneta e mamao atu e pei o Uranus ma Neptune.
3. Fa'atonutonu le saoasaoa o le paneta: o le latalata mai, o le vave foi lea
O se tasi o aafiaga e faigofie ona malamalama i ai o le kalave o le La o le suiga lea o le saoasaoa o le faataamilosaga. E vave tele le gaoioi o paneta e latalata i le La. E ogatasi lea ma le tulafono lona lua a Kepler: e tutusa vaega o paneta e sosolo i taimi tutusa, o lea afai e latalata se paneta i le La (perihelion), e faateleina lona saoasaoa; afai e mamao ese (aphelion), e faaitiitia lona saoasaoa.
Mo se faʻataʻitaʻiga, e naʻo le 88 aso o le Lalolagi e faataamilo ai Mekuri i le La, ae o Neptune e tusa ma le 165 tausaga o le Lalolagi e faʻamaeʻa ai le taamilosaga e tasi. O lenei eseesega tele e mafua mai ona o le toso a le kalave e oo i ai se paneta e faʻalagolago i lona mamao: o le mamao ese, o le vaivai foi lea o le toso, ma o le mea lea o le saoasaoa mautu o le taamilosaga e manaʻomia e faʻapaleni ai le kalave.
4. Fuafuaina o le vaitaimi o le feliuaʻiga: le sootaga i le va o le mamao ma le taimi
O le tulafono lona tolu a Kepler e taʻu mai ai o le sikuea o le vaitaimi o le taamilosaga a le paneta e tutusa tonu lava ma le kupita o lona mamao averesi mai le La. I se manatu faʻavae, o le mamao o se paneta mai le La, o le tele foi lea o lona mamao faʻataamilomilo ma o le vaivai foi lea o lona toso faʻataʻamilomilo, lea e faʻalavelaveina ai lona ala, ma umi ai le taimi e faʻamaeʻa ai le tasi taamilosaga.
E manino lava le aafiaga i luga o le fua faatatau o le faiga o le la: o paneta i totonu e pupuu "tausaga," ae o paneta i fafo e uumi. E le gata ona o le mamao tele o latou faataamilosaga, ae ona o le telegese foi o latou saoasaoa faataamilosaga ona o le laititi o lo latou toso malosi.
5. O le mautu o le taamilosaga ma le "siva" o le kalave faatasi ma isi paneta
E ui o le kalave o le La e pulea, ae o paneta foʻi e fetosoaʻi. O lenei fegalegaleaiga e mafua ai ni faʻalavelave faʻataʻamilosaga e mafai ona suia ai le faʻasaga o le faʻataʻamilosaga, le eseʻesega, ma le tulaga i le aluga o taimi. Peitaʻi, o le La o loʻo tumau pea le taula autu e taofia ai le faiga mai le faʻalavelave.
O se faʻataʻitaʻiga masani o le faatosinaga tuʻufaʻatasi o le kalave o le La ma isi paneta o le orbital resonance. Mo se faʻataʻitaʻiga, o nisi asteroids o loʻo i totonu o ni "ava" faʻapitoa i le asteroid belt ona o le resonance ma Jupiter. I nei itulagi, o le toso faʻavaitaimi a Jupiter—i le tulaga o se faiga e pulea e le La—e mafai ona faʻalavelaveina ai le orbit o le asteroid, ma mafua ai ona le mautu ma tuleia i se isi orbit.
I se isi faaupuga, o le kalave o le La e fai ma totonugalemu, ae o paneta tetele, aemaise lava o Iupita ma Saturn, e avea ma "tagata fai" faaopoopo e faatosina ai le gaioiga.
6. Pa'ū ma tafe ma faatosinaga lē tuusa'o
E mafua fo'i e le kalave o le La le malosi o le tai. I le Lalolagi, o tai malolosi o le sami e mafua mai i le kalave o le Masina, ae e iai fo'i se sao taua a le La. A toetoe lava a tutu fa'atasi le La, le Masina, ma le Lalolagi (masina fou po'o le masina atoa), e o'o atu tai i le maualuga (tai o le tautotogo). A faia se tulimanu sa'o (kuata muamua po'o le kuata lona tolu), e laiti ifo tai (tai o le tau e le'i toe tupu).
I isi paneta, o aafiaga o le tai mai le La e mafai ona fesoasoani i le vevela i totonu pe afai e latalata le mea ma e ese le faataamilosaga o lona faataamilosaga. E ui o faataitaiga sili ona malolosi o le vevela o le tai e masani ona fesootai ma fegalegaleaiga ma paneta tetele (e pei o Io ma Jupiter), ae o le mataupu faavae faaletino e tumau pea: o eseesega i le tosoina o le kalave i vaega o le mea e mafua ai le faaloaloa, fete’ena’iga i totonu, ma le vevela.
7. Orbital precession: o se suiga malie i le itu o le ellipse
O ta'amilosaga fa'ata'amilosaga o paneta e lē o ni ellipses "mautu". O le itu o le axis umi o le ellipse e feliuliua'i malie, o se mea e ta'ua o le precession. O lenei precession e tupu ona o le tu'ufa'atasiga o mea nei: fa'alavelave fa'alekalave mai isi paneta ma a'afiaga o le general relativity, e sili ona iloga i luga o Mercury.
Mo Mercury, o lona perihelion precession o se tasi lea o faʻamaoniga sili ona taua mo le general relativity a Einstein. Peitaʻi, e taua le malamalama o le pogai o le mea na tupu e fesoʻotaʻi pea ma le mea moni e faapea o le La o se ogatotonu tele o le kalave, ma fausia ai se geometry orbital e matua maaleale lava i ni faʻalavelave laiti.
8. Taofia o paneta: tapulaʻa o le faatosinaga a le La
I le tulaga o le kalave, o le La e iai se vaega o le pule e taʻua o le "sphere of influence," poʻo le lautele, o le tuaoi o le mautu o le kalave e faasaga i faʻalavelave mai fafo. I totonu o lenei vaega, e masani ona sili atu ona pipii atu mea i le La nai lo isi fetu. O le mafuaʻaga lea e manatu ai pea kometi i totonu o le Ao Oort o se vaega o le solar system, e ui lava i lo latou mamao tele.
Ae i tapula'a i fafo, o le tosoina o le kalave o isi fetu ma fa'alavelave fa'ale-agaga e mafai ona fa'alavelaveina ai le ta'amilosaga a le kometa, ma lafoa'i ai i totonu o le faiga o le la po'o fafo atu fo'i. O lenei mea e fa'aalia ai o le kalave o le La, e ui ina malosi i luga o le fua fa'atatau o paneta, ae o lo'o i ai pea tapula'a i mamao mamao.
9. Aafiaga i le tau ma tulaga faaletino o le paneta e ala i le mamao
E lē gata ina "fa'atonutonuina e le kalave o le La" le gaioiga, ae fa'a'afia ai fo'i tulaga o paneta e ala i le fa'atonutonuina o le mamao o le va'alele. O le mamao e fuafua ai le malosi o le malamalama ma le malosi e maua e se paneta. E masani ona talanoaina le sone e mafai ona nonofo ai i lenei tulaga, o le vaega e ono mautu ai le vai i luga o le fogaeleele o se paneta (pe a fa'apea o lo'o iai se ea talafeagai).
I se isi faaupuga, ona o le kalave o le La e fuafua ai le taamilosaga (ma o le taamilosaga e fuafua ai le mamao averesi), e iai le sao o le kalave i le ono mafai ona iai ni tulaga talafeagai mo le ola i se paneta.
I'uga
O le faatosinaga o le kalave o le La i luga o paneta e taua ma lautele. E taofia ai paneta i o latou nofoaga, fuafua ai le foliga ma le mautu o latou taamilosaga, faatonutonuina lo latou saoasaoa ma le vaitaimi o le taamilosaga, ma fegalegaleai ma le kalave o isi paneta e mafua ai ni faalavelave i le taamilosaga, resonances, ma le precession. E oo lava i mea e lagonaina i le Lalolagi, e pei o tai, e aofia ai le La. I le iuga, o le kalave o le La e sili atu nai lo na o se malosiaga o le tosina atu; o le fausaga autu lea e mamanuina ai le "fausaga" o le faiga o le la ma mafai ai e paneta ona mulimuli i se mamanu masani o le gaioiga mo piliona o tausaga.