RNA

RNA: Malamalama i le Molecule Taua o le Ola

O le ribonucleic acid, po'o le RNA, o se tasi o mole mole taua i ituaiga uma o meaola. E ui e masani ona le lauiloa tele e pei o le DNA (deoxyribonucleic acid), ae e tutusa lava le taua o le RNA i le faagasologa o le olaga. I totonu o lenei tusiga, o le a tatou su'esu'eina ai le fausaga, galuega, ma le taua o le RNA i tulaga eseese o meaola.

Fausaga o le RNA

O le RNA o se polynucleotide, o lona uiga e aofia ai le tele o nucleotides ta'itasi. O nucleotide ta'itasi i le RNA e aofia ai vaega autū e tolu: o se nitrogenous base, o se ribose sugar, ma se phosphate group. O nitrogenous bases autū e fa o lo'o maua i le RNA o le adenine (A), uracil (U), cytosine (C), ma le guanine (G). E le pei o le DNA, lea e fa'aaogaina le thymine (T) o se tasi o ona bases, e fa'aaogaina e le RNA le uracil.

E masani ona aliali mai le RNA o se manoa e tasi, e ui lava e mafai ona gaugau i ni foliga faigata eseese e tolu-vaega ma ni gafatia fa'apitoa e fa'atino ai galuega. O lenei fetu'una'iga o le foliga o le RNA e taua tele pe a fa'atusatusa i le DNA, lea e sili atu ona malosi le fausaga o le double helix.

Ituaiga o le RNA ma a latou Galuega

E tele ituaiga o RNA, e tofu ma lana galuega faapitoa i totonu o le sela. O nisi nei o ituaiga autū o le RNA e maua i totonu o sela:

1. mRNA (avefe'au RNA): E galue le mRNA o se avefe'au fa'asolopito mai le DNA i ribosomes, lea e faia ai le fa'asologa o porotini. I le taimi o le fa'aliliuga, o le vaega o le DNA o lo'o fa'ailoa mai ai le gene e fa'aliliuina i le mRNA. A uma ona matua, e alu ese le mRNA mai le nucleus i ribosomes, lea e fa'aliliuina ai fa'amatalaga o lo'o i ai i fa'asologa o amino acid, ma fausia ai polypeptides po'o porotini.

FAITAU FOI  Vaega o le Chromosome

2. rRNA (ribosomal RNA): O lenei RNA o se vaega autū o ribosomes, o fausaga o sela e faia ai le gaosiga o porotini. O le rRNA e fausia ai le fausaga autū o ribosomes ma faafaigofieina ai a latou gaoioiga i le faafesootaia o amino acids e faavae i luga o le faasologa o nucleotide e saunia e le mRNA.

3. tRNA (RNA fesiita'i): O le tRNA o se mole mole e ave ai amino acids patino i le ribosome e tusa ai ma le fa'asologa o le codon i le mRNA. O tRNA ta'itasi e iai se anticodon e fa'apipi'i sa'o ma le codon i le mRNA, ma fa'amautinoa ai o lo'o fa'aopoopoina amino acids i le fa'asologa sa'o i le taimi o le fa'aliliuga.

4. snRNA (RNA fa'a-nuclear la'ititi): O se RNA la'ititi lea e iai sona sao i le fa'agasologa o le fa'asa'oina o le mRNA (splicing) i totonu o le nucleus. O le snRNA e nafa ma le aveeseina o introns mai le pre-mRNA ma le fa'apipi'iina fa'atasi o exons.

5. miRNA (microRNA) ma le siRNA (RNA fa'alavelave laiti): O ituaiga uma e lua o le RNA e a'afia i le fa'atonutonuina o le fa'aalia o kene. E mafai e le miRNA ona taofia le fa'aalia o kene i se auala tutusa ma le mRNA, ae o le siRNA e masani ona i ai sona sao i le tausia o le mautu o le genome e ala i le fa'afilemuina o elemene transposon.

FAITAU FOI  Faasaoina o le Eseesega o Meaola o Initonesia

RNA ma le Fa'atonutonuina o Gene

O se tasi o galuega sili ona mataʻina a le RNA o lona gafatia lea e faʻaosofia ai le faʻatonutonuina o kenera. E mafai ona tupu lenei faʻatonutonuina i le tele o tulaga, e aofia ai le faʻaliliuga, pe a uma le faʻaliliuga, ma le faʻaliliuga. E mafai e le RNA ona avea o se mea e faʻaosofia ai pe taofia ai le faʻaalia o kenera e tali atu ai i faʻailoilo eseese o le siosiomaga ma le atinaʻeina o le tino.

A mafaufau i le RNA o se fa'atonutonu o kene, o le miRNA ma le siRNA o ni fa'ata'ita'iga taua tele ia e lua. O miRNA, mo se fa'ata'ita'iga, e galulue e ala i le taofia o le fa'aliliuga o a latou mRNA fa'atatau po'o le fa'alauiloaina o lo latou fa'aleagaina. O lea la, e mafai e miRNA ona fa'atonutonu vave ma lelei le fa'aalia o kene, e tali atu ai i suiga o le siosiomaga po'o fa'ailoilo fa'aola.

RNA i le Biotechnology ma le Foma'i

I tausaga talu ai nei, o le matafaioi a le RNA i le biotechnology ma le vailaʻau ua vave ona alualu i luma. O se tasi o alualu i luma sili ona mataʻina o le atinaʻeina lea o tui puipui mRNA. O tui puipui mRNA, e pei o na e faʻaaogaina i nisi tui puipui COVID-19, e galue e ala i le faʻalauiloaina o se faasologa o le mRNA e faʻailoga mo se antigen viral faapitoa, e pei o le spike protein o le siama SARS-CoV-2. Ona faʻaaogaina lea e le tino lenei faasologa e gaosia ai le antigen ma faʻaosofia ai se tali atu o le puipuiga o le tino, ma saunia ai le puipuiga o le tino e tau ai ma faʻamaʻi pipisi i le lumanaʻi.

I le faaopoopo atu i tui puipui, o tekinolosi e faavae i le RNA, e pei o le siRNA gene therapy ma le antisense oligonucleotide therapy, e ofoina atu ai ni auala fou e togafitia ai le tele o faamai tuufaasolo ma faamai tumau. Faatasi ai ma le gafatia e faatatau faapitoa ma faatonutonu ai le faailoaina o kene, o togafitiga RNA e ofoina atu ai se auala e matua patino ma patino i togafitiga.

FAITAU FOI  Fa'ata'ita'iga o fesili e talanoaina ai le sootaga i le va o le fausaga o totoga i le faiga fanautama

Le Lumanai o Suʻesuʻega a le RNA

Faatasi ai ma le mauaina ma le alualu i luma o le faasologa o le RNA ma tekinolosi o le faʻaaogaina o le RNA, o loo susulu mai ai le lumanai o suʻesuʻega e faʻavae i luga o le RNA. O vaega o suʻesuʻega o loo vave ona atiaʻe e aofia ai le teuteuina o le RNA, lea e mafai ai ona suia faasologa o le RNA e aunoa ma le suia o le genomic DNA, ma ofoina atu ai ni avanoa fou i togafitiga o kene.

E le gata i lea, o le matafaioi a le RNA i le faʻatonutonuina o le epigenetic, fegalegaleaiga i le va o RNA, ma lo latou sao i le eseesega o kenera ma le evolusione o nisi ia o vaega o loʻo suʻesuʻeina nei ma e mafai ona suia atili ai lo tatou malamalama i faiga faʻaolaola lavelave.

I'uga

O le RNA o se molekiu mataʻina i le biology, faatasi ai ma matafaioi eseese e sili atu nai lo na o se avefeʻau o tupuaga. Mai lona fausaga i lona galuega ma faʻaoga moni i le saienisi ma vailaʻau, o loʻo faʻaauau pea ona faʻaalia e le RNA lona taua tele i le malamalama ma le lagolagoina o le soifua maloloina o le tagata ma le suʻesuʻeina o le biology molekiu i se tulaga lautele.

E ui e manaʻomia nisi suʻesuʻega ina ia malamalama atoatoa ai i le faʻaaogaina o le RNA i le lumanaʻi, ae e tasi le mea e mautinoa: O le RNA o se tasi o filo e tuʻufaʻatasia ai le anoanoaʻi o faiga faʻaola e faʻatumauina ai le ola e pei ona tatou iloa.

Taofi faamatalaga