Fesili Fa'ata'ita'i e Talanoaina ai le Fa'ata'ita'iga Molecular o le DNA saunia e Watson ma Crick
I le 1953, na matuā faafiafiaina ai le lalolagi faasaienisi e James D. Watson ma Francis H.C. Crick i la la’ua lomiga o le fausaga molecular o le DNA. O lenei faaaliga o le fausaga double helix na saunia ai le faavae mo le malamalama i faiga o le tofi tuufaasolo ma saunia ai le ala mo ni alualu i luma mata’ina i genetics fa’aonaponei. O lenei pepa o le a iloiloina ai faataitaiga e feso’ota’i ma le fa’ata’ita’iga na fautuaina e Watson ma Crick o le molecular DNA ma talanoaina ai ona aafiaga mo le biology molecular ma tekinolosi genetic.
Fa'atomuaga i le DNA
O le DNA, po'o le deoxyribonucleic acid, o le molecule lea e teuina ai fa'amatalaga tau kenera i totonu o sela o mea ola uma, e aofia ai tagata. O le mea moni, o le DNA e fa'afefiloi i ni filifili uumi e aofia ai ni vaega e ta'ua o nucleotides. O nucleotide ta'itasi e aofia ai vaega e tolu: o le vaega phosphate, o le suka deoxyribose, ma le tasi o fa'avae nitrogenous eseese e fa—adenine (A), thymine (T), guanine (G), ma le cytosine (C).
Fa'ata'ita'iga o le Double Helix a Watson ma Crick
Na fautuaina e Watson ma Crick o le DNA e aofia ai ni manoa polynucleotide se lua e fausia ai se fausaga double helix. O nei manoa e taufetuli i itu faafeagai (antiparallel) ma e feso'ota'i e ni paga fa'avae i le va o le adenine ma le thymine, ma le va o le guanine ma le cytosine. O nei fa'avae e feso'ota'i e ni fusi hydrogen: e lua fusi hydrogen e feso'ota'i ai le A ma le T, a'o tolu fusi hydrogen e feso'ota'i ai le G ma le C. O lenei mafutaga fa'avae e fa'amatalaina ai le tulafono a Chargaff, lea e ta'u mai ai o le aofa'i o le A i le DNA o le a tutusa ma le aofa'i o le T ma o le aofa'i o le G o le a tutusa ma le aofa'i o le C.
Fesili Fa'ata'ita'i ma Talanoaga
Fesili 1: O a vaega autū o le DNA ma e faʻapefea ona aʻafia e le faʻasologa o paga faʻavae le galuega tau kenera?
Talanoaga: O vaega autū o le DNA o nucleotides, e aofia ai le suka deoxyribose, se vaega phosphate, ma fa'avae nitrogenous e fa: adenine (A), thymine (T), guanine (G), ma le cytosine (C). O le fa'asologa fa'apitoa o nei paga fa'avae e fausia ai se gene, o se vaega o le DNA e fa'ailoa ai se porotini po'o se mole mole RNA ma se galuega fa'apitoa. O suiga i le fa'asologa fa'avae e mafai ai ona fa'alauteleina fa'amatalaga tau kenera e taua mo galuega fa'aletino eseese. Mo se fa'ata'ita'iga, o fesuia'iga po'o suiga i le fa'asologa fa'avae i totonu o se gene e mafai ona i'u ai i le fa'aletonu o le galuega a porotini ma mafua ai fa'ama'i tau kenera.
Fesili 2: Fa'amatala pe fa'apefea ona fa'amautinoa e le fa'atasiga fa'avae fa'aopoopo le fa'asologa fa'amaoni o le DNA.
Talanoaga: O le fa'apipi'iina o le fa'avae fa'aopoopo i le va o le AT ma le GC e fa'amautinoa ai e mafai e manoa ta'itasi o le DNA ona avea ma fa'ata'ita'iga mo le fa'atulagaina o se manoa fa'aopoopo i le taimi o le toe faia. E faitau e le enzyme DNA polymerase le fa'asologa o le fa'avae i luga o le manoa fa'aopoopo ma fa'aopoopoina ni nucleotides fa'aopoopo i le manoa fou fa'ato'a faia. Mo se fa'ata'ita'iga, afai o le manoa fa'aopoopo e iai le fa'asologa AGCT, o le manoa fa'aopoopo fou fa'ato'a faia o le a iai le fa'asologa TCGA. O lenei faiga e taua tele mo le toe faia sa'o o le DNA ina ia maua e sela afafine ta'itasi fa'amatalaga tutusa tau kenera mai le sela matua.
Fesili 3: Na faapefea ona aafia le matata o mea tau biotechnology i sailiiliga a Watson ma Crick?
Talanoaga: O le mauaina e Watson ma Crick o le fausaga o le DNA o le double helix na faailogaina ai le amataga o se suiga tele i le biotechnology. O se tasi o aafiaga taua o le atinaʻeina o metotia faʻainisinia o kenera, e aofia ai le tekonolosi DNA recombinant, lea e mafai ai ona faʻaofiina, tapeina, poʻo le suia o kenera patino. O lenei mea ua iʻu ai i le tele o faʻaoga aoga, e pei o le atinaʻeina o laʻau transgenic e sili atu ona teteʻe atu i manu faalafua, le gaosiga o le inisalini recombinant mo le togafitia o le maʻisuka, ma le togafitiga o kenera e togafitia ai faʻamaʻi kenera. E le gata i lea, o le malamalama i le fausaga ma le galuega a le DNA ua fesoasoani foi i le atinaʻeina o metotia mo le saʻo o le iloa ma le suʻesuʻeina o faʻamaʻi e ala i le poloketi o le genome o le tagata.
I'uga
O le faʻataʻitaʻiga molecular o le DNA a Watson ma Crick e le gata ina faʻamatalaina ai faiga faʻavae o le tofi faʻasolopito ae na tatalaina ai foʻi ni vaaiga fou mo suʻesuʻega faasaienisi ma faʻaoga faʻatekinolosi faʻatekonolosi faʻatekonolosi. O lenei malamalamaga e fesoasoani ia i tatou e malamalama ai i le auala e gaosia ai faʻamatalaga faʻasolopito, tuʻuina atu, ma tuʻufaʻasolo mai le tasi tupulaga i le isi tupulaga, faʻapea foʻi ma le auala e mafai ai e suiga i le tulaga molecular ona aʻafia ai le meaola atoa. I le itu tau tekinolosi, o nei alualu i luma na fesoasoani i le tele o faʻafouga faʻafomaʻi ma faʻatoʻaga ua i ai se aafiaga lelei tele i le olaga o le tagata.
I le fa'ai'uga o lenei talanoaga, ua manino mai o le mauaina e Watson ma Crick o le fausaga o le DNA e sili atu nai lo na o se mea na ausia i le matata o le molecular biology; o le faitoto'a lea i le vaitaimi o le biotechnology lea e fa'aauau pea ona ofoina atu i aso nei le tele o avanoa mo le alualu i luma fa'asaienisi ma le fa'aleleia atili o le tulaga lelei o le olaga.