Fa'amatalaga o le vevela Tutusa fa'amekanika o le vevela Fa'atusatusaga o le vevela

Mataupu Fa'amatalaga o le vevela Tutusa fa'amekanika o le vevela Fa'atusatusaga o le vevela

1. Fa'amatalaga o le vevela

Afai e pa'i atu mea e eseese le vevela, o le a iai le fesiitaiga o le vevela mai mea e maualuga le vevela i mea e maualalo le vevela. E taofi le fesiitaiga o le vevela pe a uma ona pa'i atu i mea e tutusa le vevela. Mo se fa'ata'ita'iga, afai tatou te fa'afefiloi le vai vevela ma le vai malulu, e masani ona fesiita'i le vevela mai le vai vevela i le vai malulu. A tatou tu'uina le u'amea vevela i totonu o le vai malulu, e fesiita'i le vevela mai le u'amea i le vai. O le a taofi le tafe o le vevela pe a uma ona tutusa le vevela o le u'amea ma le vai. A fa'apipi'i e se tausima'i se thermometer i lou tino, e fesiita'i le vevela mai le vai vevela.

E alu lou tino i le termometa. E taofi le fesiitaiga o le vevela pe a tutusa le vevela o lou tino ma le termometa. Afai o le termometa e faʻaaogaina o se termometa mercury, a tutusa le vevela o lou tino ma le termometa, e taofi le gaoioi o le fogāeleele o le mercury. O le numera o loʻo faʻaalia i luga o le mercury o le vevela lea o lou tino i lena taimi.

I le tulaga masani, e otometi lava ona siitia le vevela mai mea e maualuga le vevela i

mea e maualalo le vevela. O le fesiitaiga o le vevela e masani ona tutusa ai le vevela o mea e pa'i le tasi i le isi. I le seneturi lona 18, na masalomia ai e le au fisiki o le tafe o le vevela o le gaioiga lea o se vai, o se ituaiga vai e le vaaia (o le vai o se mea e mafai ona tafe. O le vai e aofia ai mea vai ma mea kesi. O le vai (vai) e aofia ai le vai aua e mafai ona tafe. E aofia ai foi i le ea le vai aua e mafai ona tafe). O le vai e ta'ua o le caloric. O le a'oa'oga o kalori ua le toe fa'aaogaina aua e fa'atatau i taunu'uga o le fa'ata'ita'iga, e le mafai ona fa'amaonia le i ai o nei kalori. I le seneturi lona 19, na a'oa'oina ai e se fisiki Peretania e igoa ia James Prescott Joule (1818-1889) le auala e fa'avevela ai le vai i totonu o se koneteina e fa'aaoga ai se uili fa'agae'e.

tagai foi i le  Tioata fa'a'ese'ese (concave)

E faʻavae i luga o taunuʻuga o le faʻataʻitaʻiga, na faia ai e Joule se faʻatusatusaga ma le vai vevela e faʻaaogaina ai le afi. A paʻi se afi ma se koneteina o loʻo i ai le vai, e feʻaveaʻi le vevela mai le afi (vevela maualuga) i le vai (vevela maualalo). Ina ua maeʻa ona faia ni faʻatusatusaga i le va o le siʻitia o le vevela o le vai ona o le paʻi atu i le afi ma le siʻitia o le vevela o le vai ona o le galuega na faia e le mea faʻagaeʻe, na faʻaiʻu ai e Joule o le vevela o le malosi lea e feʻaveaʻi mai se mea e vevela tele i se mea e vevela maualalo. E le o se malosi le vevela (e le o se ituaiga malosi patino le vevela, e pei o le malosi faʻatino, malosiaga gafatia, malosiaga faʻakemikolo, ma isi mea faʻapena). O le vevela o le malosi lea e feʻaveaʻi ona o eseesega o le vevela. O lea la, a tafe le vevela mai mea e vevela tele i mea e vevela maualalo, e feʻaveaʻi le malosi mai mea e vevela tele i mea e vevela maualalo. E taofi le fesiitaʻiga o le malosi pe a uma ona paʻi atu i mea e oʻo atu i le vevela tutusa.

2. Iunite o le vevela ma le tutusa fa'amekanika o le vevela

tagai foi i le  Ituaiga o totogi eletise

O iunite o le vevela o kalori (faapuupuuina o le cal). O kalori o le aofaʻi o le vevela e manaʻomia e faʻaleleia atili ai le vevela o le 1 kalama o le vai i le 1 tikeri Celsius.o (tonu lava, mai le 14.5 oC i le 15.5 oC). E eseese le tele o le vevela e manaʻomia mo le eseese o le vevela o le vai. Mo le tutusa o le tele o le vevela, o le faʻateleina o le vevela o le vai e 1 Co e na'o le va o le vevela o le 14.5 e tupu ai oC i le 15.5 oC. E masani ona fa'aaogaina iunite o le vevela, aemaise lava e ta'u mai ai le taua o le malosi o mea'ai o kilocalories (kcal). 1 kcal = 1000 kalori. O isi igoa mai le 1 kcal = 1 Calorie (mata'itusi K tele). O le iunite fa'avevela mo le faiga Peretania o le Btu (iunite fa'avevela Peretania). 1 Btu = le aofa'i o le vevela e mana'omia e fa'aleleia atili ai le vevela o le 1 pauna (0.45 kg) o le vai i le 1 Fo (Tonu lava mai le 63 oF i le 64 oF).

E fesoʻotaʻi le vevela ma le malosi, o lea e manaʻomia ai ona tatou iloa le sootaga i le va o iunite o le vevela ma iunite o le malosi. E faʻavae i luga o faʻataʻitaʻiga na faia e Joule ma isi saienitisi, ua iloa ai o le galuega e 4.186 Joule e tutusa ma le 1 kalori o le vevela.

1 kalori = 4.186 Joule

1 kcal = 1000 kalori = 4186 Joules

1 Btu = 778 futu (0.24 km). pauna = 252 kaloli = 1055 Joules

(1 kalori = 4.186 Joule ma le 1 kcal = 4186 ua ta'ua o le tutusa fa'amekanika o le vevela)

3. O le fua fa'atatau o le vevela

Afai e pa'i atu mea e eseese le vevela, e masani lava ona fe'avea'i le vevela mai mea e maualuga le vevela i mea e maualalo le vevela. E taofi le fesiitaiga o le vevela pe a uma ona i ai mea uma e lua i le paleni o le vevela. E mafua ai ona suia le vevela o mea e pa'i atu. E fa'avae i luga o lenei fa'amatalaga puupuu, e mafai ona e fa'ai'uina o le vevela (Q) e iai sona sootaga ma se mea ma suiga i le vevela (ΔT) o le mea, le mamafa o le mea (m) ma le ituaiga o mea.

tagai foi i le  O le tulafono muamua a Kirchhoff

O le sootaga i le va o le vevela (Q) ma le suiga o le vevela (ΔT)

O le tele o le vevela, o le tele foi lea o le suiga o le vevela. E mafai ona faaiuina o le tele o le vevela (Q) e tutusa ma le suiga o le vevela o le mea faitino.

Q α ΔT —– Fa'atusatusaga 1

O le sootaga i le va o le vevela (Q) ma le mamafa o mea faitino (m)

O le tele o le vevela (Q) e tutusa ma le suiga o le vevela o le mea. O le tele o le vai, o le tele foi lena o le vevela e manaʻomia e faʻateleina ai le vevela o le vai.

Q α m —– Fa'atusatusaga 2

O le sootaga i le va o le vevela (Q) ma le ituaiga o mea faitino (c)

O le vevela e manaʻomia e faʻateleina ai le vevela o se mea e tutusa ma le ituaiga o mea.

Q α c —– Fa'atusatusaga 3

O fa'atusatusaga e tolu o lo'o i luga ua tu'ufa'atasia i se fuafuaga:

Q α mc ΔT

Q = mc ΔT

O le fua lea o le vevela.

Fa'amatalaga: Q = vevela (Joule), m = mamafa o le mea faitino (kg), c = vevela fa'apitoa (J / kg C o po'o le K)