Meafaitino: Fa'amatalaga o le vevela, fa'avevela, gafatia o le vevela
Ua e inuina ea se lauti aisa, susu aisa, sua suamalie aisa, ma isi mea faapena? Ia, pe a fai se lauti aisa, e masani ona tatou palu faatasi le vai vevela po o le vai mafanafana i totonu o se ipu tioata ma aisa kupa. O le vai vevela po o le vai mafanafana e maualuga atu lona vevela, ae o aisa kupa e maualalo ifo lona vevela. A uma ona pa'i mo sina taimi, ona liua lea o le paluga o aisa kupa ma le lauti vevela i le lauti aisa (ua tutusa le vevela o le paluga o aisa kupa ma le lauti mafanafana). E tupu foi le faagasologa lava lea pe a tatou palu faatasi le vai vevela ma le vai malulu. A uma ona pa'i, ona liua lea o le vai vevela ma le vai malulu i le vai mafanafana (ua tutusa le vevela o le paluga o le vai vevela ma le vai malulu). Aisea e mafai ai e nei mea ona tutusa le vevela pe a uma ona pa'i?
Fa'amatalaga o le Vevela
I le tulaga masani, e masani ona fealua’i le vevela mai mea e maualuga le vevela i mea e maualalo le vevela. O le fesiitaiga o le vevela e masani ona tutusa ai le vevela o mea e fe’apa’i. I le seneturi lona 18, na masalomia ai e le au fisiki o le tafe o le vevela o le fe’avea’i lea o se vai, o se ituaiga vai e le vaaia (o vai o mea ia e mafai ona tafe. O vai e aofia ai vai ma kesi. O le vai (o se vai) o se vai aua e mafai ona tafe. O le ea foi o se vai aua e mafai ona tafe). O lenei vai na faaigoaina o le caloric . O le a’oa’oga o le caloric ua le toe fa’aaogaina aua e fa’atatau i taunu’uga o fa’ata’ita’iga, e le mafai ona fa’amaonia le i ai o lenei caloric .
I le seneturi lona 19, na suʻesuʻeina ai e se tagata suʻesuʻe fisiki Peretania e igoa ia James Prescott Joule (1818-1889) le auala e faʻavevela ai le vai i totonu o se koneteina e faʻaaoga ai se uili faʻagaeʻe. E faʻavae i luga o taunuʻuga o lana faʻataʻitaʻiga, na faia ai e Joule se faʻatusatusaga ma le vai na faʻavevela i le afi. A paʻi se afi ma se koneteina o loʻo i ai le vai, e alu ese le vevela mai le afi (vevela maualuga) i le vai (vevela maualalo). Ina ua maeʻa ona faia se faʻatusatusaga i le va o le siʻitia o le vevela o le vai ona o le paʻi atu i le afi ma le siʻitia o le vevela o le vai ona o le galuega na faia e le faʻagaeʻe, na faʻaiʻu ai e Joule o le vevela o le malosi lea e alu ese mai se mea e maualuga le vevela i se mea e maualalo le vevela. E le o se malosi le vevela (e le o se ituaiga malosi faʻapitoa le vevela, e pei o le malosi kinetic, malosiaga gafatia, malosiaga faʻakemikolo, ma isi mea) . O le vevela o le malosi lea e alu ese ona o eseesega o le vevela . O lea la, a tafe le vevela mai se mea e maualuga le vevela i se mea e maualalo le vevela, o le malosi o loʻo alu ese moni lava mai le mea e maualuga le vevela i le mea e maualalo le vevela. E taofi le fesiitaiga o le malosi pe a oʻo atu mea o loʻo paʻi atu i le vevela tutusa poʻo le paleni faʻavevela.
Fa'avevela o le eletise
Aiseā e tele ai mea kuka e faia i le alumini? Faapea o lou lima tauagavale e uu se uʻamea, o lou lima taumatau e uu se ipu tioata, ona paʻi lea o le uʻamea ma le tioata i se afi. O lou lima tauagavale po o lou lima taumatau e vave ona lagona le vevela? O nei fesili, ma atonu o isi fesili o le a e fesiligia, e fesoʻotaʻi ma le faʻavevela o se mea. O le faʻavevela o se mea o le gafatia lea o se mea e faʻaliliu ai le vevela e ala atu i ai. O mea e maualuga le faʻavevela (k) o ni faʻavevela lelei ( faʻavevela lelei). I se isi itu, o mea e maualalo le faʻavevela o ni faʻavevela leaga (faʻavevela leaga).
O le gafatia o le vevela (C) o le aofaʻi lea o le vevela e manaʻomia e faʻateleina ai le vevela o se mea atoa i le tasi tikeri. O le fua faʻatatau mo le gafatia o le vevela e faʻapea:
C = mc
Fa'amatalaga: C = gafatia o le vevela , m = mamafa o le mea faitino, c = vevela fa'apitoa o le mea faitino.
