O a Valence Electrons?
Pendahuluan
I le kemisi, o le faaupuga "valence electrons" o se manatu faavae e taua tele ona malamalama i ai. E le gata ina i ai se matafaioi autu a le valence electrons i le fuafuaina o meatotino faakemikolo o se elemene ae e aʻafia ai foi tali faakemikolo ma le mautu o mea tuufaatasi. O lenei tusiga o le a suʻesuʻeina loloto po o le a le valence electrons, aisea e taua ai, pe faapefea ona tufatufaina i totonu o se atomu, ma pe faapefea ona faaaogaina lenei manatu i vaega eseese o le kemisi.
Fa'amatalaga o Valence electrons
O electrons valence o electrons ia e maua i le atigi pito i fafo o se atomu ma e aʻafia i le fausiaina o fusi faʻakemikolo. I se tulaga faʻapitoa, o nei electrons o loʻo i le tulaga maualuga o le malosi o se atomu ma, o lea la, e nafa ma fegalegaleaiga i le va o atomu i le fausiaina o molelaʻau. E mafai ona maua electrons valence i atigi pito i fafo o le s ma le p i le tulaga o elemene autu (A) ma le atigi pito i fafo o le d i elemene fesuiaʻiga.
O le Taua o Valence Electrons
E tele matafaioi taua a le au eletise Valence i le kemisi:
1. Fausiaina o Noataga Fa'akemikolo: E a'afia sa'o lava eletise Valence i le fausiaina o noataga covalent, ionic, ma metallic.
– Covalent Bonds: I totonu o se covalent compound, e lua atoms e fa'asoa se paga o valence electrons. Mo se fa'ata'ita'iga, i le molecule H2O (vai), e fa'asoa e se hydrogen atom electrons ma se oxygen atom.
– Ionic Bonding: I totonu o ionic compounds, o le valence electrons mai le tasi atom e fa'aliliuina atu i le isi atom, ma faia ai cations ma anions. Mo se fa'ata'ita'iga, i le sodium chloride (masima), e foa'i atu e le sodium ana electrons i le chlorine.
– Fa'apipi'i U'amea: I le fa'apipi'i u'amea, e mafai e eletise valence ona feoa'i saoloto i le va o ions u'amea, ma fausia ai se fausaga malosi o le tioata u'amea ma e nafa ma meatotino e pei o le eletise ma le vevela.
2. Gaioiga Fa'akemikolo: O eletise valence e fuafua ai le auala e tali atu ai se elemene ma isi elemene. O le faigofie ona leiloa, maua, pe fa'asoa e se atomu eletise valence, o le tele foi lena o le tali atu o le elemene. Mo se fa'ata'ita'iga, o metala alkali (e pei o le sodium) e matua tali atu lava aua e na'o le tasi le eletise valence e faigofie ona leiloa.
3. Uiga Fa'aletino ma Fa'akemikolo: E a'afia e eletise valence ia meatotino fa'aletino (e pei o le melting ma boiling points) ma meatotino fa'akemikolo (e pei o le acidity po'o le basicity) o se vaila'au. Mo se fa'ata'ita'iga, o atoms e sili atu ona tumu le fa'atulagaga o eletise valence e masani ona sili atu ona mautu ma e le tele se tali atu.
Fa'asalalauga o le Eletise Valence
O lo'o iai eletise valence i totonu o le atigi pito i fafo o se atomu ma e mafai ona fa'ailoaina e ala i le fa'aaogaina o le laulau fa'asolosolo. O le numera o le vaega (koluma fa'atulagaina) i le laulau fa'asolosolo e fa'ailoa mai ai le aofa'i o eletise valence o lo'o iai i se elemene.
– Vaega Autū: I le tulaga o elemene e patino i le vaega autū (A), o le numera o le vaega e tutusa ma le numera o electrons valence. Mo se faʻataʻitaʻiga, o elemene i le vaega 1A (e pei o le hydrogen ma le lithium) e tasi le electron valence. O elemene i le vaega 7A (e pei o le fluorine ma le chlorine) e fitu electrons valence.
– Elemene o Suiga: Mo elemene o suiga, o le aofaʻi o electrons valence e sili atu ona lavelave ona e aofia ai le d subshell. E ui o loʻo i ai ni eseesega, e masani lava o elemene o suiga e lua electrons valence mai le s subshell pito i fafo ma nisi faʻaopoopo mai le d subshell.
Fa'atulagaga o le Eletise Valence
E mafai ona fuafua le fa'atulagaga o le eletise valence e ala i le tusiaina o le fa'atulagaga atoa o le eletise o se atomu ma fa'ailoa mai eletise i totonu o le atigi pito i fafo. Mo se fa'ata'ita'iga:
– Atoma o le Chlorine (Cl): O le numera atomika o le chlorine e 17. O lona faatulagaga eletise e 1s² 2s² 2p⁶ 3s² 3p⁵. O eletise valence o le chlorine e 3s² 3p⁵, o lea e fitu eletise valence o le chlorine.
– Atoma o le Potassium (K): O le numera atomika o le Potassium e 19. O lona faatulagaga eletise e 1s² 2s² 2p⁶ 3s² 3p⁶ 4s¹. O le eletise valence o le Potassium e 4s¹, o lea la e tasi le eletise valence o le potassium e faigofie ona faasaolotoina.
Faʻataʻitaʻiga ma Faʻaoga o Valence Electrons
1. Tali atu i le 'Acid-Base: I tali atu i le 'Acid-Base, e masani ona siitia atu protons (H⁺) mai le 'acid' i le 'base', lea e aofia ai le fegalegaleaiga o electrons valence. O 'Acid' e pei o le HCl e iai electrons valence e faigofie ona fa'asa'olotoina, ae o 'base' e pei o le NH3 e iai electrons valence e mafai ona tosina mai ai protons.
2. Avega Eletise: O u'amea e pei o le kopa ma le alumini e iai eletise valence e mama ma e mafai ona fealua'i saoloto, e mafai ai e le u'amea ona ave lelei le eletise.
3. Pi Bond ma Sigma Bond: I le kemisi fa'aola, o pi ma sigma bond e fausia e ala i le fegalegaleai o electrons valence. Mo se fa'ata'ita'iga, i le ethylene (C2H4), o le fusi fa'alua i le va o atoms carbon e aofia ai le tasi sigma bond ma le tasi pi bond, e ta'itasi e fausia mai electrons valence.
4. Mea Fa'aola: I le fa'aola, pe tutusa pe eseese, e fegalegaleai electrons valence o le mea fa'aola ma mea e fa'atino ai gaioiga e fa'aitiitia ai le malosi fa'agaoioiga o le tali atu. O se fa'ata'ita'iga masani o le fa'aaogaina lea o le platinum o se mea fa'aola i tali atu o le hydrogenation.
I'uga
O electrons valence o se manatu autū i le kemisi e fesoasoani e faʻamatalaina ai le tele o mea tutupu, e aofia ai le tali atu o vailaʻau, meatotino faʻaletino o vailaʻau, ma faiga o tali atu. O le malamalama i electrons valence ma lo latou tufatufaina atu i totonu o atoms e taua tele mo le malamalama i le auala e fegalegaleai ai elemene ma vailaʻau. E taua tele lenei mea e le gata mo le kemisi faavae ae faʻapea foʻi mo faʻaoga faʻatino i le saienisi o meafaitino, biochemistry, ma isi saienisi faʻaoga. I le faʻalauteleina o lenei manatu, o le a mafai ai e saienitisi ma tamaiti aʻoga ona malamalama atili ma faʻaaoga meatotino faʻakemikolo mo le tele o faʻamoemoega faʻasaienisi ma alamanuia.