Mataupu e uiga i le Suiga o fua o le vevela
O le fua o le Celsius ma le fua o le Fahrenheit o ni fua eseese o le vevela. Afai e fuaina ma faʻaalia le vevela o se mea i luga o le fua o le Celsius, ona tatou manaʻo lea e taʻu le vevela o le mea i luga o le fua o le Fahrenheit ona tatou suia lea mai le fua o le Celsius i le fua o le Fahrenheit. I lenei vaega, tatou te aʻoaʻoina ai le suia pe faʻaliliuina o se fua o le vevela.
I le mamafa o le 1 atm, o le vevela o le tulaga aisa mo le termometa Celsius = 0 oC, ae o le termometa Fahrenheit = 32 oF. i se isi itu, i le mamafa o le 1 atm, o le vevela o le o le mea e pupuna ai mo le termometa fua o Celsius = 100 oC, a'o le termometa ma le fua Fahrenheit = 212 oF.
Ina ia faigofie ai ona e suia le fua o le Celsius i le fua o le Fahrenheit pe sui le fua o le Fahrenheit i le fua o le Celsius, ia manatua le 0 oLe C = 32 oF ma le 100 oLe C = 212 oF. I le fua fa'atatau o le Celsius, i le va o le 0 oI le ma le 100 oC e 100o. A o iai i le fua o le Fahrenheit, i le va o le 32 oF i le 212 oE 180o.
3.1 Liliu le fua o le Celsius i le fua o le Fahrenheit

Ina ia maua le vevela i le fua o le Fahrenheit (T), fa'atele muamua le vevela i le fua o le Celsius (T C ) i le 9/5 ona fa'aopoopo lea o le 32 o.
3.2 Liliu le fua o le Fahrenheit i le fua o le Celsius

Ina ia maua le vevela i le fua fa'atatau o Celsius (T C ), fa'aitiitia le vevela i le fua fa'atatau o Fahrenheit (T F ) i le 32 ° , ona fa'atele lea i le 5/9.
4. Termometa kesi e tumau le voluma
Muamua, ua tatou aʻoaʻoina le faʻatulagaina o se termometa. O le termometa tatou te faʻaaogaina o se termometa mercury e leai se fua. Afai tatou te faʻatulagaina ni termometa se lua o ituaiga eseese, e pei o se termometa mercury ma se termometa ava malosi, e tutusa fua o termometa e lua i le 0 ° C (pe 32 ° F) ma le 100 ° C (pe 212 ° F). Afai tatou te faʻaaogaina termometa e lua e fua ai le vevela o le ea, e le tutusa uma numera o loʻo faʻaalia e termometa taʻitasi. E mafai e termometa mercury ona faʻaalia le 48 ° C, ae o termometa ava malosi e faʻaalia le 46 ° C. E mafua ona e eseese le saoasaoa o le faʻalauteleina o le mercury ma le ava malosi. E faʻapena foʻi i isi ituaiga o termometa, e pei o termometa bimetallic, ma isi. O le fua o le vevela e fuafuaina i lenei auala e faʻalagolago tele i le natura o mea e faʻaaogaina.
Ona o le fua o le vevela e faʻamaoti mai e faʻaaoga ai se termometa e masani ona i ai se faʻaletonu, tatou te manaʻomia se termometa masani. O le i ai o se termometa masani e fesoasoani ia i tatou e setiina ai le fua o le vevela ma le saʻo, e aunoa ma le faʻalagolago i le natura o se meafaitino.
O se termometa e toetoe lava a atoatoa o se termometa kesi e tumau le voluma. O le mataupu faavae o le galue o se termometa kesi e tumau le voluma, o le voluma o le kesi e tausia ina ia tumau pea pe le suia. I le taimi nei, a faateleina le vevela, e faateleina foi le mamafa o le kesi. I le paipa 1 ma le paipa lua o loo i ai le mekuri. O le voluma o le kesi e tausia ina ia tumau pea, e ala i le siitia pe tuu i lalo o le paipa lua ina ia tumau pea le luga o le mekuri i le paipa 1 i le faailoga faasino. Afai e faateleina le vevela, e faateleina foi le mamafa o le kesi i totonu o le paipa. O le mea lea, e tatau ona siitia maualuga le paipa lua ina ia tumau pea le voluma o le kesi. E mafai ona iloa le mamafa o le kesi e ala i le faitauina o le maualuga o le koluma mekuri (h) i le paipa 2. Afai e faaaogaina se metotia lima, ia manatua o le koluma mekuri e 760 mm = 1 atm (1 atm). I se termometa kesi e tumau le voluma, e i ai se fua faatatau o le mamafa. Ua mamanuina foi pusa e tumu i le kesi ina ia tumau pea le voluma o le kesi. O lea la, e na o le suia o le mamafa o le mea ua fuaina.
5. Fuataga Kelvin
Afai e tusia le tipi i le siata o loʻo i luga e tipi ai le T o C axis, ona a oʻo lea i le 0 le mamafa o le kesi, o le vevela o le kesi = -273.15 o C. Atonu tatou te manatu o le vevela o se kesi i le mamafa o le 0 e eseese e fuafua i le ituaiga kesi i totonu o le paipa o le termometa kesi e tumau le voluma. E faʻavae i luga o le faʻataʻitaʻiga, e ui lava e ese le ituaiga kesi pe a oʻo le mamafa o le kesi i le zero, ae o le vevela e masani ona taua i le -273.15 o C. O lea la, e mafai ona tatou faʻaaogaina lenei vevela o se fua faʻatatau o le vevela (e taʻua foʻi o le vevela e leai se vevela atoatoa). O lenei vevela e leai se vevela atoatoa e taʻua o le fua faʻatatau poʻo le fua o Kelvin. O Kelvin o le igoa lea o Lord Kelvin (1824-1907), o se tagata suʻesuʻe fisiki Peretania muamua.
I luga o lenei fua, o le vevela o loʻo faʻaalia i le Kelvin (K), ae le o le Kelvin ( o K) tikeri. O le va i le va o tikeri e tutusa ma le fua o le Celsius, ae o le zero ua suia i le 0 K. O lea la 0 K = -273.15 o C ma le 273.15 K = 0 o C. O le vevela i le fua o le Celsius e mafai ona suia i le fua o le Kelvin e ala i le faaopoopoina o le 273.15. E faapena foi, o le vevela o le fua o le Kelvin e mafai ona suia i le fua o le Celsius e ala i le faaitiitia o le 273.15.
T (K) = T ( o C) + 273.15
T ( o C) = T (K) – 273.15