Suiga o fua o le vevela

Mataupu e uiga i le Suiga o fua o le vevela

O le fua o le Celsius ma le fua o le Fahrenheit o ni fua eseese o le vevela. Afai e fuaina ma faʻaalia le vevela o se mea i luga o le fua o le Celsius, ona tatou manaʻo lea e taʻu le vevela o le mea i luga o le fua o le Fahrenheit ona tatou suia lea mai le fua o le Celsius i le fua o le Fahrenheit. I lenei vaega, tatou te aʻoaʻoina ai le suia pe faʻaliliuina o se fua o le vevela.

I le mamafa o le 1 atm, o le vevela o le tulaga aisa mo le termometa Celsius = 0 oC, ae o le termometa Fahrenheit = 32 oF. i se isi itu, i le mamafa o le 1 atm, o le vevela o le o le mea e pupuna ai mo le termometa fua o Celsius = 100 oC, a'o le termometa ma le fua Fahrenheit = 212 oF.

Ina ia faigofie ai ona e suia le fua o le Celsius i le fua o le Fahrenheit pe sui le fua o le Fahrenheit i le fua o le Celsius, ia manatua le 0 oLe C = 32 oF ma le 100 oLe C = 212 oF. I le fua fa'atatau o le Celsius, i le va o le 0 oI le ma le 100 oC e 100o. A o iai i le fua o le Fahrenheit, i le va o le 32 oF i le 212 oE 180o.

3.1 Liliu le fua o le Celsius i le fua o le Fahrenheit

Suiga o fua o le vevela 1

Ina ia maua le vevela i le fua fa'atatau o Fahrenheit (T), fa'atele le vevela i le Celsius (TC) fua muamua i le 9/5 ona faaopoopo lea o le 32o.

tagai foi i le  Dielectric

3.2 Liliu le fua o le Fahrenheit i le fua o le Celsius

Suiga o fua o le vevela 2

Ina ia maua le vevela i le fua fa'atatau o Celsius (TC), fa'aitiitia le vevela i luga o le Fahrenheit (TF) fua fa'atatau i le 32o, ona fa'atele lea i le 5/9.

4. Termometa kesi e tumau le voluma

Muamua, ua tatou aʻoaʻoina le faʻatulagaina o se termometa. O le termometa tatou te faʻaaogaina o se termometa mercury e leai se fua. Afai tatou te faʻatulagaina ni termometa se lua o ituaiga eseese, e pei o se termometa mercury ma se termometa ava malosi, e tutusa lava fua o termometa e lua pe a naʻo le 0. oC (pe 32 oF) ma le 100 oC (pe 212 oF). Afai tatou te faʻaaogaina termometa e lua e fua ai le vevela o le ea, e le tutusa uma lava numera o loʻo faʻaalia e termometa taʻitasi. E mafai e termometa Mercury ona faʻaalia le 48 oC, ae o loʻo faʻaalia e le thermometers o le ava malosi le 46 oC. Ona o le eseese o le saoasaoa o le faʻalauteleina o le mercury ma le alcohol. E faʻapena foʻi i isi ituaiga o thermometers, e pei o thermometers bimetallic, ma isi. O le fua o le vevela e fuafuaina i lenei auala e faʻalagolago tele lava i le natura o mea e faʻaaogaina.

Ona o le fua o le vevela e faʻamaoti mai e faʻaaoga ai se termometa e masani ona i ai se faʻaletonu, tatou te manaʻomia se termometa masani. O le i ai o se termometa masani e fesoasoani ia i tatou e setiina ai le fua o le vevela ma le saʻo, e aunoa ma le faʻalagolago i le natura o se meafaitino.

tagai foi i le  Malosi fa'aitu

O se termometa e toetoe lava a atoatoa o se termometa kesi e tumau le voluma. O le mataupu faavae o le galue o se termometa kesi e tumau le voluma, o le voluma o le kesi e tausia ina ia tumau pea pe le suia. I le taimi nei, a faateleina le vevela, e faateleina foi le mamafa o le kesi. I le paipa 1 ma le paipa lua o loo i ai le mekuri. O le voluma o le kesi e tausia ina ia tumau pea, e ala i le siitia pe tuu i lalo o le paipa lua ina ia tumau pea le luga o le mekuri i le paipa 1 i le faailoga faasino. Afai e faateleina le vevela, e faateleina foi le mamafa o le kesi i totonu o le paipa. O le mea lea, e tatau ona siitia maualuga le paipa lua ina ia tumau pea le voluma o le kesi. E mafai ona iloa le mamafa o le kesi e ala i le faitauina o le maualuga o le koluma mekuri (h) i le paipa 2. Afai e faaaogaina se metotia lima, ia manatua o le koluma mekuri e 760 mm = 1 atm (1 atm). I se termometa kesi e tumau le voluma, e i ai se fua faatatau o le mamafa. Ua mamanuina foi pusa e tumu i le kesi ina ia tumau pea le voluma o le kesi. O lea la, e na o le suia o le mamafa o le mea ua fuaina.

5. Fuataga Kelvin

tagai foi i le  Fesiitaiga o le vevela e ala i le convection

Afai e tusia le tipi i le siata o loʻo i luga e tipi ai le T oC axis, ona a oʻo lea i le 0 le mamafa o le kesi, o le vevela o le kesi = -273.15 oC. Atonu tatou te manatu o le vevela o se kesi i le mamafa o le 0 e fesuisuiaʻi e fuafua i le ituaiga kesi i totonu o le paipa o le termometa kesi e tumau le voluma. E faʻavae i luga o le faʻataʻitaʻiga, e ui lava e eseese le ituaiga kesi pe a oʻo le mamafa o le kesi i le zero, ae o le vevela e masani ona taua i le -273.15 oC. O lea la, e mafai ona tatou faʻaaogaina lenei vevela o se fua faʻatatau o le vevela (e taʻua foʻi o le vevela e leai se vevela). O lenei vevela e leai se vevela e taʻua o le fua faʻatatau poʻo le fua o Kelvin. O Kelvin o le igoa lea o Lord Kelvin (1824-1907), o se tagata fisiki Peretania sa avea muamua.

I luga o lenei fua, o le vevela o loʻo faʻaalia i Kelvin (K), ae le o le Kelvin (oK) tikeri. O le va i le va o tikeri e tutusa ma le fua o le Celsius, ae o le zero ua suia i le 0 K. O lea la 0 K = -273.15 oC ma le 273.15 K = 0 oC. E mafai ona suia le vevela i le fua o Celsius i le fua o Kelvin e ala i le faaopoopoina o le 273.15. E faapena foi, e mafai ona suia le vevela o le fua o Kelvin i le fua o Celsius e ala i le faaitiitia o le 273.15.

T (K) = T ( o C) + 273.15

T ( o C) = T (K) – 273.15