Tlhahlobo ea filosofi ea basali

Tlhahlobo ea Filosofi ea Basali

Filosofi hangata e utloisisoa e le boiteko ba motho ba ho batla linnete tse akaretsang: tsebo, boitšoaro, toka le tlhaho ea motho ke eng. Leha ho le joalo, bofeminist—e le mokhatlo oa kelello le oa lipolotiki o totobatsang likamano tsa matla tse thehiloeng bong—e hlahisa potso e amang maikutlo: bokahohle bakeng sa mang? Litlhahlobo tsa bofeminist tsa filosofi li feta feela ho beha molato "bo-rafilosofi ba banna" ba nakong e fetileng, empa ho e-na le hoo li hlahloba kamoo meetlo ea filosofi, mekhoa ea monahano le likhopolo tsa bohlokoa hangata li nang le leeme la bong, li hlokomolohang liphihlelo tsa basali, le ho etsa maemo a sechaba a tloaelehileng. Sengoloa sena se tšohla lintlha tsa bohlokoa tsa litlhahlobo tsa bofeminist tsa filosofi, mehlala e tsoang nalaneng ea monahano, le menehelo ea bofeminist ho atoloseng meeli ea filosofi.

1. Lipolelo tsa "Bokahohle" le taba e sa bueng ea banna

E 'ngoe ea litlhaloso tse kholo tsa bofeminist ke hore filosofi ea khale hangata e bolela hore e bua ka "batho" lefatšeng ka bophara, empa batho bao e ba nahanang ha e le hantle ke banna, haholo-holo banna ba hōlileng tsebong, ba rutehileng, 'me ba na le boemo bo itseng sechabeng. Ha filosofi e bua ka ho ba le kelello, boipuso, bokhabane, kapa boahi, litlhaloso tsa eona hangata li hahoa ho tsoa liphihlelong tsa banna le maemo a bophelo, ha liphihlelo tsa basali li nkoa e le tse khelohileng kapa tse sa amaneng le filosofi.

Mohlala, karohano pakeng tsa mafapha a sechaba le a poraefete khopolo-taba ea lipolotiki ea khale e atisa ho beha litaba tsa lehae, tlhokomelo le mosebetsi oa ho ikatisa ka ntle ho sebaka sa "lipolotiki" le "toka." Leha ho le joalo, bofeminism e tiisa hore sebaka seo ho thoeng ke sa poraefete ke motheo oa sechaba o etsang qeto ea hore na ke mang ea ka bang moahi ea felletseng, ea nang le nako ea ho nka karolo lipolotiking, le ea imetsoeng ke mosebetsi o sa bonahaleng.

2. Dualism: kelello khahlanong le 'mele, setso khahlanong le tlhaho

Bofeminism bo boetse bo nyatsa tšekamelo ea filosofi ea Bophirimela—haholo-holo ho tloha ho Plato ho ea ho sejoale-joale—ea ho haha ​​li-dualism: kelello khahlanong le 'mele, lebaka khahlanong le maikutlo, sepheo khahlanong le maikutlo a motho ka mong, setso khahlanong le tlhaho. Meetlong e mengata, kelello e amahanngoa le ba phahameng le ba hlomphehang, ha 'mele le maikutlo li nkoa li le tlaase. Bothata ke hore nalane ea sechaba hangata e amahanya basali le 'mele, tlhaho, maikutlo le ho ikatisa, ha banna ba amahanngoa le lebaka, setso le boetapele ba sechaba.

Ka lebaka leo, bo-dualism bona ba filosofi ha se feela khopolo-taba e sa reng letho, empa hape bo kenya letsoho ho netefatseng hore basali ba ikokobetsa: haeba "basali = 'mele/maikutlo" le "banna = mabaka," joale puso ea banna e bonahala e "utloahala" ka setso. Tlhahlobo ea basali e batla ho fokolisa taolo ena ka ho bontša hore maikutlo ha se a fapaneng le ho nahana, 'mele ha se tšitiso tsebong, 'me phihlelo e ka hare e ka ba mohloli o utloahalang oa ho nahana ka filosofi.

BALA  Nyeoe ea boitšoaro ea Friedrich Nietzsche

3. Thuto ea motheo ea basali: tsebo ha e nke lehlakore

Ho epistemology (khopolo-taba ea tsebo), bofeminist bo phephetsa khopolo-taba ea hore tsebo e ka ba e sa nke lehlakore ka ho feletseng, e se nang thuso, 'me ea ema ho tloha "ponong e sa bonahaleng." Bafeminist ba bangata ba pheha khang ea hore ke mang ea etsang lipatlisiso, ho tloha boemong bofe ba sechaba, le ka lithahasello life tse tla susumetsa seo ho nkoang hore ke linnete, litaba le mekhoa e nepahetseng.

Mona ke moo mehopolo ea bohlokoa joalo ka khopolo-taba ea maikutlo e hlahang teng, e bolelang hore lihlopha tse hateletsoeng li ka ba le monyetla o itseng oa ho bona libopeho tsa ho hloka toka tseo hangata li sa bonahaleng ho lihlopha tse busang. Sena ha se hobane basali ba "nepahetse ka bohona," empa hobane liphihlelo tsa bona tsa bophelo le boemo ba bona sechabeng li ka bula monyetla oa ho fumana likarolo tsa 'nete tse hlokomolohuoeng.

Bofeminism bo boetse bo nyatsa "ho se nke lehlakore" ho patang leeme la banna. Mohlala, lipatlisiso tsa bongaka tsa setso li shebana le 'mele oa monna e le tekanyetso, ebe li akaretsa sena ho batho bohle. Moelelong oa filosofi, leeme le tšoanang le hlaha ha mehlala, maikutlo a boitšoaro, le mehlala ea motho ea nang le mabaka a utloahalang li hahoa ho latela maemo a bophelo a banna, ha likamano tsa bofokoli, ho itšetleha le tlhokomelo li nyenyefatsoa.

4. Tlhahlobo ea khopolo-taba ea boitšoaro: ho tloha boikemelong ho ea kamanong

Boitšoarong ba sejoale-joale, haholo-holo meetlong ea Kantian le ea tokoloho, boipuso ba motho ka mong hangata ke boleng ba bohlokoa: motho ea nang le boitšoaro ke motho ea nang le bokhoni ba ho khetha ka bohlale le ka boikemelo. Bofeminism bo pheha khang ea hore semelo sena se ka pata 'nete ea hore bophelo ba motho bo itšetlehile ka likamano kamehla: re tsoaloa re itšetlehile, re holisoa ka tlhokomelo, 'me re phela ka tlhoko e kopanetsoeng bophelong bohle.

Ho tsoa tlhahlobong ena ho hlahile boitšoaro ba tlhokomelo, bo hatisang tlhokomelo likamanong, boikarabellong bo tiileng, le moelelong oa phihlelo. Boitšoaro ba tlhokomelo ha bo hane toka, empa bo re hopotsa hore boitšoaro ha se feela melao ea bokahohleng, empa hape ke ka ho tsotella, ho hlokomela litlhoko, le ho lemoha bofokoli e le boemo ba motho. Bofeminism bo fana ka maikutlo a hore filosofi ea boitšoaro e lokela ho kenyelletsa phihlelo ea tlhokomelo, mosebetsi oa tlhokomelo le matla a maikutlo e le likarolo tsa bohlokoa tsa ho nahana ka boitšoaro, ho e-na le ho tšoenyeha feela ka "filosofi e fokolang".

BALA  Khopolo ea boteng ho ea ka Heidegger

5. Tlhahlobo ea filosofi ea lipolotiki: ke mang ea nkoang e le moahi?

Filosofing ea lipolotiki, bofeminist bo belaella likhopolo tsa khale tsa konteraka ea sechaba, tokoloho le boahi. Likhopolo tse ngata tsa konteraka li bolela hore sechaba se hahuoa ke batho ba lokolohileng, ba lekanang ba lumellanang ho theha mmuso. Leha ho le joalo, bafeminist ba bontša hore historing ea 'nete, basali hangata ba haelloa ke tlhaloso ea "motho ka mong" ea lokolohileng ka botlalo. Phihlello ea thuto e thibetsoe, litokelo tsa thepa li thibetsoe, 'me' mele ea bona le ho ikatisa li laoloa ke melao le melao.

Bofeminism bo boetse bo atolosa tlhahlobo ea lipolotiki ho ea ho lelapa, pefo ea malapeng, taolo ea ho ikatisa, le karohano ea basebetsi ba malapeng. Lepetjo le reng "motho ka mong ke oa lipolotiki" le tiisa hore lehae ha se sebaka se sa nke lehlakore; likamano tsa matla ka hare ho lona li susumetsa kabo ea menyetla sechabeng. Ka hona, khopolo-taba ea toka e hlokomolohang mosebetsi oa lapeng, tlhokomelo le pefo e thehiloeng bong e nkoa e sa fella.

6. Buka ea filosofi le ho hlakoloa ha nalane ea kelello ea basali

Tlhahlobo ea basali e boetse e shebane le ho thehoa ha buka ea filosofi: lethathamo la batho ba "nang le maikutlo a maholo" ba rutoang, ba qotsoang, le ba nkoang ba bopa tataiso ea thuto. Ho pholletsa le histori, basali ba bangata—le hoja ba hlahisa mosebetsi oa bohlokoa—ha baa ka ba nkoa e le ba lekanang le bona, mosebetsi oa bona ha oa phatlalatsoa haholo, kapa ba lebetsoe. Ka lebaka leo, nalane ea filosofi e bonahala e le nalane ea mehopolo ea banna, joalokaha eka basali ha ba e-s'o ka ba nahana ka filosofi.

Bofeminism bo batla ho ntlafatsa nalane ena ka ho sibolla mesebetsi ea bo-rafilosofi ba basali le ka ho nyatsa mekhoa ea mekhatlo e khethollang hore na ke eng e etsang filosofi e "tebileng". Potso ha se feela "ke mang ea kenang libukeng tsa thuto," empa ho e-na le hoo ke "ke maemo afe a sebelisoang ho ahlola mosebetsi e le oa filosofi?" Haeba maemo ao a bōptjoa ke meetlo e qhelelang ka thoko liphihlelo tsa basali, joale ho qheleloa ka thoko ho tla tsoela pele.

7. Puo, mehopolo le matla

Bafeminist ba bangata—haholo-holo ba susumetsoang ke khopolo-taba e tebileng le poststructuralism—ba totobatsa kamoo puo le mehopolo ea filosofi li bopang 'nete ea sechaba kateng. Mantsoe a kang “a utloahalang,” “a tlhaho,” “a tloaelehileng,” kapa “tlhaho” ha se litlhaloso tse sa nke lehlakore feela; a ka fetoha lisebelisoa tsa ho lokafatsa ho se lekane. Mohlala, polelo ea hore mesebetsi e itseng ea bong ke “ea tlhaho” hangata e sebelisoa ho hanela phetoho ea sechaba, leha seo ho nkoang hore ke sa tlhaho hangata e le phello ea kaho e telele ea setso.

BALA  Spinoza le khopolo-taba ea monism

Bofeminisi bo hloka mokhoa o bonolo haholoanyane oa filosofi mabapi le ts'ebetso ea matla ka har'a likhopolo tse bonahalang li sa utloahale. Ka ho sekaseka puo, bofeminisi bo bontša hore khopolo-taba ha e bontše feela lefats'e empa hape e thusa ho bopa se nkoang se ka khoneha le se loketseng.

8. Monehelo oa bofeminist: ho atolosa filosofi, eseng ho e senya

Ho bohlokoa ho hlokomela: litlhahlobo tsa filosofi tsa basali ha li bolele ho hana filosofi ka boeona. Ho e-na le hoo, basali hangata ba batla ho pholosa merero ea filosofi lipolelong tse patisaneng tsa lefats'e. Ka ho kenyelletsa liphihlelo tsa basali, likamano tsa tlhokomelo, 'mele, maikutlo le meaho ea sechaba, basali ba ntlafatsa filosofi ho e etsa hore e be ea sebele haholoanyane ka bophelo ba batho.

Bofeminism bo boetse bo khothalletsa mokhoa o nahanang haholoanyane oa ho etsa filosofi: ho lemoha boemo ba mongoli, ho hlahloba likhopolo tse futsitsoeng, le ho bula puisano ho pholletsa le liphihlelo. Sephetho ha se "filosofi ea basali feela," empa ho e-na le hoo ke filosofi e nang le boikarabelo bo eketsehileng, e hlokomelang hore likhopolo-taba li lula li tsoaloa ka har'a moelelo o itseng oa sechaba.

Qetello

Litlhahlobo tsa filosofi tsa basali li senola hore likhopolo tse ngata tse nkoang li sa nke lehlakore—taba ea bokahohle, ho ba le mabaka, boipuso, karohano ea sechaba le ea poraefete, esita le litekanyetso tsa ho hloka leeme—hangata li na le leeme la bong 'me li ntšetsa pele ho hloka toka. Bofeminisi bo phephetsa filosofi hore e hlahlobe bocha metheo ea eona: hore na ke mang ea buang, hore na ke mang ea utluoang, le hore na liphihlelo tsa hae li nkoa li le tsa bohlokoa. Kahoo, bofeminisi ha bo hlahlobe feela empa hape bo fana ka tsela ea ho nchafatsa: filosofi e kenyeletsang haholoanyane, e nang le kutloelo-bohloko likamanong tsa matla, le e tšepahalang haholoanyane mathateng a bophelo ba motho.

Haeba o lakatsa, nka eketsa lethathamo la batho ba amehang ba basali (mohlala, Simone de Beauvoir, Judith Butler, bell hooks, Nancy Fraser, Carol Gilligan, kapa Sandra Harding) hammoho le kakaretso ea mehopolo ea bona ho phethela sengoloa sena.

Siea maikutlo