Khopolo-taba ea boitšoaro ba maemo

Khopolo-taba ea Boitšoaro ba Maemo Boitšoaro hangata bo utloisisoa e le sete ea melao-motheo e thusang batho ho khetholla pakeng tsa liketso tse nepahetseng le tse fosahetseng. Leha ho le joalo, bophelong ba letsatsi le letsatsi, likahlolo tsa boitšoaro ha se kamehla li leng bonolo joaloka "sena se setle" kapa "sena se sebe." Ho na le maemo a mangata a etsang hore ketso e bonahale e nepahetse boemong bo bong, empa e fosahetse boemong bo bong. … Bala haholoanyane

Khopolo ea boitšoaro boitšoarong ba deontological

Khopolo ea Boitšoaro Boitšoaro ke e 'ngoe ea lihlooho tsa bohlokoa ka ho fetisisa filosofing ea boitšoaro, kaha e amana le potso ena: ke eng e etsang hore ketso e be e nepahetseng kapa e fosahetse? Mokhoa o mong o nang le tšusumetso e kholo oa ho araba potso ena ke boitšoaro ba deontological. Ho fapana le mekhoa e hlahlobang boitšoaro bo thehiloeng liphellong, boitšoaro ba deontological bo hatisa hore boitšoaro haholo-holo... Bala haholoanyane

Tlhaloso ea nihilism ho ea ka Nietzsche

Moelelo oa Nihilism Ho ea ka Nietzsche Nihilism ke e 'ngoe ea mantsoe a bohlokoa a tsebahalang haholo filosofing ea Friedrich Nietzsche. Leha ho le joalo, lentsoe lena hangata le utloisisoa hampe ho bolela feela "ho se lumele letho," "bophelo ha bo na letho," kapa "ntho efe kapa efe ea lumelloa hobane ha ho na boitšoaro." Ho Nietzsche, nihilism ha se feela ho hloka tšepo ha motho ka mong, empa ke ketsahalo e pharaletseng setsong sa Bophirimela: boemo ba nalane ha... Bala haholoanyane

Kant le khopolo-taba ea botle bo botle

Kant le Khopolo-taba ea Botle ba Botle Immanuel Kant (1724–1804) ke e mong oa bo-rafilosofi ba nang le tšusumetso e kholo historing ea monahano oa Bophirimela. O tsebahala haholo ka mesebetsi ea hae e meholo thutong ea epistemology le boitšoarong, empa menehelo ea hae ho botle ba botle—haholo-holo khopolo-taba ea hae ea botle—le eona ha e bohlokoa hakaalo. Bukeng ea hae ea Critique of Judgment (1790), Kant o ile a qapa moralo oa botle o lekang ho… Bala haholoanyane

Khopolo ea boteng ho ea ka Heidegger

Khopolo ea ho ba teng Ho ea ka Heidegger Martin Heidegger (1889–1976) e ne e le e mong oa bo-rafilosofi ba nang le tšusumetso e kholo lekholong la bo20 la lilemo, haholo-holo ka mosebetsi oa hae oa Sein und Zeit (Boteng le Nako, 1927). Bukeng ena, Heidegger o ile a botsa hore na ke potso efe ea bohlokoa ka ho fetisisa empa e lebetsoe ka ho fetisisa historing ea filosofi ea Bophirimela: "ho ba teng" kapa "boteng" (Boteng/Sein) ho bolela eng? Ho fapana le moetlo oa metafiziki… Bala haholoanyane

Khopolo ea boteng ho ea ka Heidegger

Khopolo ea ho ba teng Ho ea ka Heidegger Martin Heidegger (1889–1976) e ne e le e mong oa bo-rafilosofi ba nang le tšusumetso e kholo lekholong la bo20 la lilemo, haholo-holo ka mosebetsi oa hae oa Sein und Zeit (Boteng le Nako, 1927). Bukeng ena, Heidegger o ile a botsa hore na ke potso efe ea bohlokoa ka ho fetisisa empa e lebetsoe ka ho fetisisa historing ea filosofi ea Bophirimela: "ho ba teng" kapa "boteng" (Boteng/Sein) ho bolela eng? Ho fapana le moetlo oa metafiziki… Bala haholoanyane

Khopolo ea boitšoaro ho latela Al Farabi

Khopolo-taba ea Boitšoaro Ho ea ka Al-Farabi. Al-Farabi (ea phetseng ka 950 CE) e ne e le e mong oa bo-rafilosofi ba baholo moetlong oa khale oa Boislamo, eo hangata a bitsoang "Mosuoe oa Bobeli" ka mor'a Aristotle. Lebitso lena la bosoasoi le bontša tšusumetso e matla ea monahano oa Bagerike—haholo-holo monahano le filosofi e sebetsang—libukeng tsa hae. Leha ho le joalo, Al-Farabi ha aa ka a kopitsa Aristotle kapa Plato feela; o ile a hlalosa le ho nts'etsapele mehopolo ea bona ka har'a moralo o loketseng... Bala haholoanyane

Tlhahlobo ea boitšoaro ea Nietzsche

Tlhahlobo ea Boitšoaro ea Nietzsche Friedrich Nietzsche ke e mong oa bo-rafilosofi ba nang le tšusumetso le likhang ka ho fetisisa historing ea monahano oa sejoale-joale. O tsebahala ka tlhahlobo ea hae e tobileng ea metheo ea boitšoaro ba Bophirimela—haholo-holo boitšoaro ba Bokreste le lefa la filosofi ea boitšoaro e hatisang boikarabello, tekano le boitšoaro e le makhabane a holimo-limo. Ho Nietzsche, boitšoaro bo busang Europe ea sejoale-joale ha se ntho e… Bala haholoanyane

Pragmatism le khopolo-taba ea 'nete

Pragmatism le Likhopolo tsa 'Nete Pragmatism ke e 'ngoe ea likolo tsa filosofi tse nang le tšusumetso e kholo moetlong oa sejoale-joale oa monahano, haholo-holo United States. Sepheo sa eona sa mantlha ha se ho batleng 'nete e le ntho e "hloekileng" le e arohaneng le bophelo, empa ke ho batla kamoo mehopolo e sebetsang kateng phihlelong ea batho. Ho pragmatism, bohlokoa ba mohopolo bo lekoa ka liphello tsa oona tse sebetsang: hore na oa thusa... Bala haholoanyane

Khopolo-taba ea 'nete thutong ea epistemology

Khopolo-taba ea 'Nete Thutong ea Epistemology Selelekela Epistemology ke lekala la filosofi le hlahlobang tsebo: hore na ke eng, e fumanoa joang, meeli ea eona, le hore na e ka lokafatsoa ho isa bohōleng bofe. Ka har'a thuto ea epistemology, puisano ea 'nete e na le boemo ba bohlokoa, kaha tsebo ka kakaretso e utloisisoa e le tumelo ea 'nete le e utloahalang. Leha ho le joalo, potso ea "'nete ke eng?" ha se... Bala haholoanyane