Vevela ma le vevela

Malamalama i le Vevela ma le Vevela

Vevela . O le manatu o le vevela e mafua mai i le lagona o le vevela ma le malulu e oo i ai o tatou lagona o le paʻi. E faʻavae i luga o le mea e lagona e o tatou lagona o le paʻi, tatou te fai atu o se mea e sili atu le vevela nai lo se isi mea pe sili atu le malulu o se mea nai lo se isi mea. O mea vevela e maualuga atu le vevela ae o mea malulu e maualalo le vevela. O le malulu o se mea, o le maualalo foi lea o lona vevela. I se isi itu, o le vevela o se mea, o le maualuga foi lea o lona vevela. O lenei fua o le vevela po o le malulu o se mea e taʻua o le vevela. I le autu o le kinetic theory of gases o le a suʻesuʻeina mulimuli ane i le vasega 11, o le a e malamalama atili ai i le uiga o le vevela; o le a le mea e tupu i molelaʻau e fausia ai se mea e mafai ona lagona e lena mea le vevela, mafanafana, malulu po o le malulu.

FAITAU FOI  Tulafono a Coulomb

Vevela . A fepa'ia'i mea e eseese le vevela, o le a iai se fesiitaiga o le vevela, e masani ona ta'ua o le vevela, mai le mea e maualuga atu lona vevela i le mea e maualalo ifo lona vevela. E taofi le fesiitaiga o le vevela pe a o'o atu mea e fepa'ia'i i le vevela tutusa. Mo se fa'ata'ita'iga, afai tatou te fa'afefiloi le vai vevela ma le vai malulu, e masani ona fesiita'i le vevela mai le vai vevela i le vai malulu. A tatou tu'uina se u'amea vevela i totonu o le vai malulu, e fesiita'i le vevela mai le u'amea vevela i le vai. O le a taofi le tafe o le vevela pe a tutusa le vevela o le u'amea ma le vai. A fa'apipi'i e se foma'i po'o se tausima'i se termometa i lou tino, e fesiita'i le vevela mai lou tino i le termometa. E taofi le fesiita'iga o le vevela pe a tutusa le vevela o lou tino ma le termometa. Afai o le termometa e fa'aaogaina o se termometa mercury, a tutusa le vevela o lou tino ma le termometa, e taofi le fe'avea'i o le fogaeleele o le mercury. O le numera o lo'o fa'aalia i luga o le fogaeleele o le mercury o le vevela o lou tino i lena taimi.

FAITAU FOI  Fua fa'atatau o le fanua eletise

I le tulaga masani, e masani ona fealua’i le vevela mai mea e maualuga le vevela i mea e maualalo le vevela. O le fesiitaiga o le vevela e masani ona tutusa ai le vevela o mea e fe’apa’i. I le seneturi lona 18, na masalomia ai e le au fisiki o le tafe o le vevela o le fe’avea’i lea o se vai, o se ituaiga vai e le vaaia (o le vai o se mea e mafai ona tafe. O vai e aofia ai vai ma kesi. O le vai (vai) o se vai aua e mafai ona tafe. O le ea foi o se vai aua e mafai ona tafe). O lenei vai na faaigoaina o le caloric . O le a’oa’oga o le caloric na le toe fa’aaogaina aua e fa’atatau i taunuuga o fa’ata’ita’iga, e le’i mafai ona fa’amaonia le i ai o lenei caloric . I le seneturi lona 19, na su’esu’eina ai e se fisiki Peretania e igoa ia James Prescott Joule (1818-1889) le auala e fa’avevela ai le vai i totonu o se koneteina e fa’aaoga ai se uili fa’agae’e ma fa’atusatusa le fa’avevela o le vai ona o le fa’ata’amilomilo o le uili fa’agae’e ma le fa’avevela o le vai i totonu o se koneteina e pa’i i ai se afi po’o se puna eletise. E fa’atatau i ana fa’ata’ita’iga, na fa’ai’u ai e Joule e le o se malosiaga le vevela (o le vevela e le o se ituaiga malosiaga fa’apitoa, e pei o le malosiaga kinetic, malosiaga gafatia, malosiaga fa’akemikolo, ma isi). O le vevela o le malosiaga e fesiita'i ona o eseesega o le vevela. O lea la, a tafe le vevela mai se mea e maualuga le vevela i se mea e maualalo le vevela, o le malosiaga e fesiita'i moni lava mai le mea e maualuga le vevela i le mea e maualalo le vevela. E muta lenei fesiita'iga o le malosiaga pe a o'o atu mea o lo'o pa'i i le vevela tutusa, po'o le paleni fa'avevela.

FAITAU FOI  Fa'ata'ita'iga o Fesili e Talanoaina ai le Pala o le Radioactive

Fa'asinomaga