capacitor ipu tutusa

Fa'amatalaga o le capacitor o le parallel plate

Kapasitora o le ipu tutusa 1O le capacitor o le parallel plate o se capacitor e aofia ai ni ufi fa'alava e lua e tutusa le lautele (A) o le vaega o le fa'alava ta'itasi ma ni ufi e lua e vaeluaina i se mamao patino (d), e pei ona fa'aalia i le ata agavale. O le tasi o ufi fa'alava e molia lelei (+Q) ae o le isi ufi fa'alava e molia leaga (-Q), lea e fa'aitiitia ai le aofa'i o tau eletise e tutusa i luga o ipu taʻitasi. Ina ia lē fealuaʻi le avega i le mole o le ea, e vavaeʻese le capacitor mai le siosiomaga, ma i le va o ipu e lua, e iai le vacuum.

faitau atili

Tulafono a Kepler

Tusitusiga e uiga i Tulafono a Kepler

E te manatua pea ou manatuaga o le taimi muamua na e tietie ai i se taavale? A e i totonu o se taavale o loo gaoioi, e te vaai atu e pei o loo gaoioi se laau po o se fale. I lena taimi, atonu e te manatu o loo gaoioi laau po o fale, a o e malolo ma le taavale. O le mea moni, o oe ma le taavale o loo gaoioi, a o malolo laau po o fale. O lenei aafiaga o le gaoioi pepelo e masani ona oo i ai i aso uma. I taeao uma, e "oso aʻe le la" i le tafailagi i sasaʻe ona agai lea i sisifo ma "goto" i le tafailagi i sisifo i le aoauli.

E fa'apena fo'i i le pō, e masani ona e va'aia le masina o lo'o fealua'i mai sasa'e i sisifo. Pe na e mafaufau pe mate'i ea o le la ma le masina o lo'o fealua'i solo i le lalolagi, a'o malolo le lalolagi?

faitau atili

Taimi o le malosi

Article about Moment of force

1. Lever arm

Review an object that rotates, such as the door of a room. When the door is opened or closed, the door rotates. The hinges that connect the door to the wall act as the axis of rotation.

Moment of force 1The door image is seen from above. Review an example where the door is pushed in the same two forces that have the same magnitude and direction, where the direction of the force is perpendicular to the door. At first, the door is pushed with a force of F1, r1 from the axis of rotation. Subsequently, the door is pushed with the force of F2, r2 away from the axis of rotation. Although the magnitude and direction of the force F1 =F2, the force of F2 causes the door to rotate faster than the force of F1. In other words, the force of F2 causes a greater angular acceleration compared to the force of F1. You can prove this.

faitau atili

Tulafono lona lua a Newton i luga o le gaioiga fa'ata'amilomilo

Mataupu e uiga i le tulafono lona lua a Newton i le gaioiga fa'ata'amilomilo

4.1 O le sootaga i le va o le taimi o le malosi, le taimi o le inertia, ma le fa'atelevaveina o le angular

Afai e iai se malosiaga e mafua mai ai (ΣF) e faʻatinoina i luga o se mea faitino e mamafa (m) ona gaoioi lea o le mea faitino i se auala faʻasolosolo ma se faʻavavevaveina patino (a). O le sootaga i le va o le malosiaga e mafua mai ai, le mamafa, ma le saoasaoa o loʻo faʻaalia e le fua faʻatatau:

ΣF = ma

O le fua fa'atatau lea o Newtonle tulafono lona lua a

O aofa'iga o le gaioiga fa'ata'amilomilo e tutusa ma le malosi e mafua mai ai (ΣF) i le gaioiga fa'asolosolo o le taimi lea o le malosi e mafua mai ai (Στ). O aofa'iga o gaioiga fa'ata'amilomilo e tutusa ma le mamafa (m) i le gaioiga fa'asolosolo o taimi ia o le inertia (I). O aofa'iga o gaioiga fa'ata'amilomilo e tutusa ma le fa'avavevaveina (a) i le gaioiga fa'asolosolo o le fa'avavevaveina angular (α).

faitau atili

Nofoaga ole kalave

1. Fa'amatalaga o le ogatotonu o le kalave

O se tino malō e aofia ai le tele o vaega; o le mea lea, e galue le malosi o le kalave i luga o nei vaega taʻitasi. I se isi faaupuga, o vaega taʻitasi e iai lona mamafa. O le ogatotonu o le kalave o se mea faitino o se tulaga i luga o le mea faitino lea e manatu ai o le mamafa o vaega uma o le mea faitino o loʻo i totonu o lena tulaga.

faitau atili

Ituaiga o le paleni o le tino malō

Mataupu e uiga i ituaiga o paleni o le tino malō

E lē o mea uma tatou te maua i aso faisoo e malolo pea. Atonu i le taimi muamua e malolo ai le mea faitino, ae afai e gaoioi (mo se faʻataʻitaʻiga e le matagi) e mafai ona gaoioi mea faitino. O le faʻafitauli, pe a uma ona gaoioi, e toe foʻi mea faitino i lo latou tulaga muamua pe leai. E faʻalagolago lea i le ituaiga paleni o le mea faitino. A uma ona gaoioi, e tolu avanoa e mafai ona iai, o le:

(1) ua toe foʻi le mea i lona tulaga muamua,

(2) ua alu ese le mea mai lona tulaga muamua,

(3) e tumau pea le mea i lona tulaga fou.

faitau atili

Paleni o se tino malō

Mataupu e uiga i le Paleni o se tino malō

1. Tulaga muamua

Tulafono Lua a Newton e taʻu mai ai afai o le malosi e mafua mai i luga o se mea faitino (o se mea faitino e manatu o se vaega e tasi) e le o se zero,

ona gaoioi lea o le mea faitino i se fa'atelevavega faifai pea, lea o le itu o le gaioiga a le mea faitino = le itu o le malosi atoa. Afai o le malosi e mafua mai ai e leai se tasi, o lona uiga o lo'o malolo le mea faitino pe gaoioi i se saoasaoa faifai pea.

ΣF = ma

A malolo se mea pe gaoioi i se saoasaoa tumau, e leai se fa'avavevavega (a) o le mea. Talu ai o le fa'avavevavega (a) = 0, o le fua fa'atatau o lo'o i luga e suia i le:

faitau atili

Springs i le faasologa ma le tutusa

Article about the Springs i le faasologa ma le tutusa

1. Springs in series

If the spring is connected in series, as in the figure on the side, then:

1. The increase in the length of spring = the increase in length 1 + the increase in length 2

Δy = Δy1 + Δy1

2. The force experienced by equivalent spring = the force experienced by spring 1 = the force experienced by spring 2

Fs =F1 =F2

faitau atili

Tulafono a Hooke

1. Tulafono a Hooke mo vaipuna

Afai e toso le spring i le taumatau, o le a fa’aloaloa le spring ma fa’ateleina lona umi (ata 1). Afai e le tele le malosi o le toso, ua iloa ai o le fa’ateleina o le umi o le spring (Δx) e tutusa ma le tele o le malosi o le toso (F). I se isi faaupuga, o le tele o le malosi o le toso, o le tele foi lea o le umi o le spring. O le fa’atusatusaga o le tele o le malosi o le toso (F) ma le fa’ateleina o le umi o le spring (Δx) e tumau.

faitau atili

Tulafono a Ohm

Definition of Ohm’s law

In almost all metal conductors, the electric field is proportional to the density of the electric current, where the ratio of the electric field to the electric current density is constant. Mathematically expressed through the equation:

ρ = E / J

E= eletise eletise, ρ = teteʻe, J = mamafa o iai nei

The constant ρ is called resistivity, whose value is constant and does not depend on the electric field that gives rise to the electric current.

faitau atili