Mea e Lamatia ai le Fausiaina o Tartar
O le Tartar—e masani ona ta'ua o le tartar—o se vaega malo, samasama i le enaena e pipii i luga o nifo. E tupu le Tartar pe a le fa'amamaina lelei le plaque (o se vaega manifinifi e iai siama ma otaota o mea'ai) ona fa'aputu lea o minerale fa'atasi ma minerale i le faua. A uma ona tupu le tartar, e le mafai ona aveese i le fufuluina masani ma e masani ona mana'omia le fa'amamaina fa'apolofesa (scaling) e se foma'i nifo. O le mea lea, e taua le malamalama i mea e lamatia ai le fa'aputuina o le tartar ina ia mafai ona vave amata le puipuiga.
1. Le lelei atoatoa o le tumama o nifo ma le gutu
O le mafuaʻaga autū e lamatia ai o le le lava o le tumama o le gutu. E faʻaauau pea ona fausia le palaki i aso uma. Afai e faʻavavevave le fufuluina, e le tutusa, pe seāseā foʻi, e tumau pea le palaki i luga o nifo ma māvaevae. I totonu o se taimi puʻupuʻu (e masani lava 24–72 itula), e mafai ona amata ona faʻamaʻaʻa le palaki ma avea ma tartar, aemaise lava i vaega e faigata ona oʻo i ai i se pulumufulunifo.
O mea sese masani e aofia ai le fufuluina o nifo pito i luma, le pasia o le laina o nifo, le le faamamaina o nifo pito i tua, ma le le faamamaina o le va o nifo i le floss nifo po o se pulumu i le va o nifo. O le vaega e lata ane i le laina o nifo o se nofoaga e fiafia i ai le plaque e faaputuputu ai aua e faigofie ona lafi siama i le fesootaiga i le va o nifo ma nifo.
2. E seasea ona fa'aaogaina le floss nifo po'o le fa'amamāina o le va o nifo
E na'o se vaega o le fogā'ele'ele o nifo e o'o i ai se pulumufulunifo. O avanoa i le va o nifo o se vaega vaivai e masani ona le amana'iaina, e ui lava e faigofie ona pipii ai otaota o mea'ai. A le togafitia, e vave ona faaputuputu le palaki ma iu ai ina malō ma avea ma tartar.
O tagata e lē fa'aaogāina soo le floss e masani ona a'afia i le fa'aputuina o le tartar i le va o latou nifo po'o le vaega e lata ane i le laulaufaiva. O lenei mea e fa'ateleina ai fo'i le lamatiaga o le gingivitis, lea e mafai ona o'o atu ai i le fa'ama'i periodontal pe a le togafitia.
3. Sese le fa'aaogāina ma le auala sese o le fufuluina o nifo
E lē na'o le tele o taimi e te fufulu ai ou nifo e tāua, ae fa'apea fo'i ma lau metotia. O le fufulu pu'upu'u tele (mo se fa'ata'ita'iga, e itiiti ifo i le lua minute), o le fufulu mālū tele e o'o atu i le tulaga e lē aogā ai, pe o le fufulu malosi tele e o'o atu ai i le tulaga e manu'a ai ou laulaufaiva e mafai ona fa'atupuina ai le fa'afitauli. O le metotia lē sa'o e mafai ona tu'ua ai le pala, a'o laulaufaiva ua manu'a e fa'afaigofie ai ona a'afia le vaega i le mumū ma avea ma nofoaga e ola ai siama.
E le gata i lea, o le filifilia o se pulumufulunifo e malo tele pe le talafeagai le lapo'a o le ulu e mafai ona i'u ai i le le atoatoa o le fa'amamaina. O se pulumufulunifo ua masaesae ma masaesae e le toe aoga foi i le aveeseina o le palapala.
4. Masani o le ulaula ma le faʻaaogaina o oloa tapaa
O le ulaula tapa'a o se mea e lamatia ai fa'afitauli o le soifua maloloina o le gutu, e aofia ai le fa'aputuina o le tartar. O le nikotini ma isi mea i totonu o sikaleti e mafai ona fa'ateleina ai le fa'aputuina o ila ma fa'afaigofie ai ona pipii le palaki i luga o nifo. E masani fo'i ona fa'aitiitia e tagata ulaula tapa'a le tafe toto i nifo, lea e fa'ateteleina ai le mumū o le tino.
E le gata i lea, o le ulaula tapaa e masani ona mago ai le gutu i nisi tagata, lea e mafai ona suia ai le paleni o siama ma faatelevave ai le fausiaina o le plaque. O le lamuina o tapaa e iai foʻi ona aafiaga leaga faapena, e aofia ai le faʻateleina o le faaputuputuina o le plaque i nifo.
5. O se taumafa e tele ai le suka ma carbohydrates faigofie
O siama i totonu o le plaque e 'ai i suka ma carbohydrates faigofie (e pei o lole, keke, meainu suamalie, ma falaoa pa'epa'e), e maua ai le 'aisa. O lenei 'aisa e le gata ina mafua ai le pala o nifo ae fesoasoani fo'i e fausia se siosiomaga e fesoasoani i le tuputupu a'e o siama e fausia ai le plaque.
O le masani o le 'ai soo o mea suamalie i le aso atoa e fa'ateleina ai le tele o le suka. O le tele o le suka e te maua i ou nifo, o le vave fo'i lea ona tupu o le palaki. Mulimuli ane, o le palaki e le aveeseina e fa'ama'a'a ma avea ma tartar, aemaise lava i vaega e le fufuluina soo.
6. Taumafaina o nisi meainu: kofe, lauti, ma meainu lanu
E mafai e le kofe, lauti, ma meainu lanu uliuli ona pisipisia nifo. E ui e lē tutusa pisipisia ma le tartar, ae o luga o nifo ua pisipisia ma ma’a’a e faigofie ai ona pipii le plaque ma faigata ai ona aveese atoa. O le le lelei o le tumama o le gutu e mafai ona faatelevaveina ai le fausiaina o le tartar.
E mafai fo'i e meainu kaponi ma meainu 'o'ona ona fa'aleaga malie le enamel. O se fogā'ele'ele e sili atu ona vaivai pe le tutusa e mafai ona fa'atupuina ai se siosiomaga malosi mo le pipi'i o le plaque.
7. Suā: tuufaatasiga o minerale ma le gutu mago
E lua le matafaioi a le sua: e fesoasoani e fufulu ese otaota o meaʻai, ae e maua ai foʻi minerale (e pei o le calcium ma le phosphate) e mafai ona faʻamaʻaʻa ai le plaque i totonu o le tartar. I nisi tagata, o le tuufaatasiga o le sua e sili atu ona faʻaleleia ai le minerale o le plaque, ma iʻu ai i le vave ona fausia o le tartar.
I le isi itu, o le gutu mago (xerostomia) e faʻateleina ai foʻi le lamatiaga. A faʻaitiitia le gaosiga o le faua, e faʻaitiitia ai le mafai e le gutu ona "fufulu" otaota o meaʻai, e vave ona faaputuputu le palaki, ma olaola ai siama. E mafai ona mafua le gutu mago ona o le leai o se vai i le tino, le atuatuvale, le manava i le gutu, le matua, poʻo aafiaga o vailaʻau (e pei o antihistamines, antidepressants, ma nisi vailaʻau mo le toto maualuga).
8. Nifo fepi'opi'o pe fa'aaogāina o masini fa'asolo nifo
O nifo fenumiai, fepi'opi'o, po'o le lē tutusa e mafua ai le tele o avanoa vaapiapi e faigata ona fa'amamā. E faigofie ona pipii le palaki ma tumau i nei vaega, ma fa'ateleina ai le ono fa'aputuina o le tartar.
O le ofuina o ni fusi nifo po'o ni aligner e mafai fo'i ona fa'ateleina ai le lamatiaga pe a le fa'amamaina lelei. O fusi ma uaea e fa'atupuina ai ni vaega fa'aopoopo mo le pipi'i o le plaque. A aunoa ma se faiga masani o le tumama, e mafai ona fa'aputu le tartar i tafatafa o fusi nifo, e lata ane i le laina o nifo, po'o le va o nifo.
9. E seasea ona siaki ma fua le mamafa i le foma'i nifo
O le taimi lava e tupu ai le tartar, e le mafai ona aveeseina i se pulumufulunifo masani. Afai e le faia e se tagata ni siaki masani, o le a faaauau pea ona faaputuputu le tartar. O lenei faaputuputuga e mafai ona tulei ese ai le auvae (faia ai ni taga), mafua ai le manava leaga, mafua ai ona tafe toto le auvae, ma e oo lava i le faateleina o le lamatiaga o le periodontitis.
E to'atele tagata e fa'atali se'ia o'o ina ma'i ona fa'ato'a va'ai lea i se foma'i nifo. Peita'i, o le fa'amamaina o nifo masani o se puipuiga taua—e fa'alagolago le tele o taimi i lou tulaga ta'ito'atasi, ae e mafai ona faia i masina ta'i ono pe e pei ona fautuaina e lau foma'i nifo.
10. Mea e mafua mai i tausaga ma suiga i masaniga
A o matutua tagata, o nisi tagata e aʻafia i le faʻaitiitia o le saʻo o le fufuluina o nifo pe aʻafia i faʻafitauli tau soifua maloloina e faʻaitiitia ai lo latou gafatia e tausia ai o latou nifo (e pei o le gugu e faigata ai ona uuina se pulumufulunifo). E le gata i lea, o nisi vailaʻau e sili atu ona taatele i tagata matutua ma tagata matutua, lea e mafai ona mafua ai le mago o le gutu.
Peita'i, e lē gata o tagata matutua e maua i le tartar. E mafai fo'i ona maua i talavou ma tagata talavou pe afai e tele a latou mea'ai suka, ulaula, pe lē lelei fo'i le tumama o latou nifo.
I'uga
E tupu le faaputuputuina o le tartar pe a umi se taimi e tuu ai le plaque i luga, ma faamaaa ai i minerale o le faua. O mea e lamatia ai e aofia ai le le lelei o le tumama o le gutu, le soona faaaogaina o le floss, le auala sese o le fufuluina o nifo, le ulaula, le taumafa i mea suamalie, le taumafaina o nisi meainu, le mago o le gutu po o le faua e faafaigofie ai ona faaputuputu minerale, nifo fepipii pe faaaoga ni braces, ma le seasea ona siakiina o nifo. O le malamalama i nei mea e fesoasoani ia i tatou e faia ni puipuiga vave: fufulu i le auala sao, faamamaina o le va o nifo, faaitiitia le taumafaina o le suka, taofia le ulaula, faatumauina o le susu, ma le faia o ni siaki ma ni scaling masani.
Afai e te manaʻo ai, e mafai ona ou faʻaopoopoina se vaega e sili atu ona aogā mo le "puipuiga" (faiga masani i aso taʻitasi, filifiliga o mea e fufulu ai nifo, ma le taimi e faʻateleina ai) pe faʻapitoa lenei tusiga mo se aofia faʻapitoa (talavou, mātua, poʻo ē o loʻo faʻaaogaina ni uʻamea faʻapipiʻi).