Uiga o le tau anamua e faʻavae i luga o faʻamaumauga o le eleele

Uiga o le Tau Anamua e Faʻavae i Faʻamaumauga Faʻale-Geological

E leʻi "tumau" lava le tau o le Lalolagi. A o leʻi oo i le taimi na soifua mai ai tagata, na oo i le paneta ni vaitaimi o le vevela tele, vaitaimi umi o le aisa, suiga o mamanu o timuga, suiga i le fausaga o le ea, ma e oo lava i le fesuisuiaʻi o le maualuga o le sami. Talu ai e leai ni faamaumauga o le termometa mai aso anamua, e faalagolago le au saienitisi i faamaumauga o le eleele e toe fausia ai le tulaga o le tau i aso ua mavae. O nei faamaumauga e faasaoina o ni faailoga i papa, mea totino o le eleele, minerale, ma fausaga o vailaau na fausia i lalo o tulaga patino o le siosiomaga. Mai iina, e mafai ona tatou malamalama i uiga o tau anamua—pe na avea muamua le Lalolagi ma se "fale vevela," le tele o le aisa na ufitia ai konetineta, ma le auala na tutupu ai taamilosaga o le tau i le tele o miliona tausaga.

1. Faʻamaumauga faʻale-geographical o se "faʻamaumauga" o tau i aso ua mavae

O papa oneone, fatu aisa (mo vaitaimi laiti), ma faamaumauga o vailaʻau i minerale e pei o ni faamaumauga tuai. O le mataupu faavae autu e faigofie lava: o tulaga o le tau e aʻafia ai faiga o le eleele, e pei o le pala, soloia, ituaiga oneone na teuina, ma meaola na nonofo ai. Afai tatou te maua ni ituaiga o faaputuga po o ni mamanu o vailaʻau, e mafai ona tatou faauigaina tulaga e pei o le vevela, timuga, masima o le sami, ma e oo lava i le maualuga o le kaponi taiokesaita.

O toe fa'atulagaina anamua o le tau e masani ona tu'ufa'atasia ai fa'ailoga eseese (sui) e fa'amautinoa ai ni taunu'uga malolosi. E mafua ona e mafai ona a'afia se fa'ailoga e tasi e isi mea e ese mai le tau. Mo se fa'ata'ita'iga, o oneone o le toafa e fa'ailoa mai ai se tau mago, ae e mana'omia lava ona fa'atusatusa i mea tuai, minerale, ma isotopes e fa'amaonia ai le fa'auigaga.

2. Fa'ailoga o le palapala: fa'ailoga o le siosiomaga fa'aputuga

O se tasi o punaoa sili ona manino o faʻamatalaga e uiga i tau anamua e sau mai ituaiga ma fausaga o papa oneone.

– Evaporites (gypsum, halite): E fausia pe a tele le fa'apuna o le vai o le sami po'o vaituloto, ma mafua ai ona fa'aputuina masima. O lo'o fa'ailoa mai ai se tau vevela ma mago ma se paleni le lelei o le vai (ua sili atu le fa'apuna nai lo le sapalai).
– Malala: E fausia mai le faaputuputuga o laau i totonu o fanua lafulafu e tele ai meaola, e masani lava i tulaga susū ma le tele o le gaosiga o le biomass ma le pala itiiti. O le tele o le malala i se vaitaimi faatulagaina e faailoa mai ai se vaitaimi e tele ai siosiomaga oneone ma se tau e fai si susū.
– O faaputuga Eolian (oneone oneone): O fausaga masani o le sopoia o le eleele ma fatu oneone ua faatulagaina lelei e faailoa mai ai le faaputuga a le matagi, e masani ona fesootai ma le toafa ma tulaga mago.
– Tillite ma le dropstone: O le Tillite o se palapala aisa ua fa'ama'a'aina; o le dropstone o se papa tele na "pa'ū" mai se fata aisa i le ilititai. O nei mea uma e lua e fa'ailoa mai ai le i ai o aisa po'o le aisa o le sami, o lea e fa'ailoa mai ai se tau malulu.

FAITAU  Metotia fa'ata'ita'iga o le eleele mo su'esu'ega o le eleele

Mai le tufatufaina atu o nei palapala i le vanimonimo ma le taimi, e mafai ai e saienitisi ona fa'afanua fusipa'u tau anamua, mo se fa'ata'ita'iga sone o toafa i nisi o latitudes po'o le tufatufaina atu o aisa i konetineta.

3. Mea ola fa'alenatura: mea fa'aola e fuafua ai le vevela ma le susū

E iai tapula'a o meaola i le vevela, masima, ma le maua o le vai. O le mea lea, e matuā aogā tele mea totino o ni fa'ailoga o le tau.

– O mea na tutupu i la'au (poleni, spores, laulaau): O foliga o laulaau e mafai ona maua ai ni fa'ailoga i le tau. O laulaau e lamolemole ona pito e sili ona taatele i tau malulu, ae o laulaau e manifinifi e sili atu ona taatele i tau malulu i tau mafanafana. O le eseese o poleni e mafai foi ona fa'ailoa mai ai le ituaiga o la'au (vaomatua timuga, savanna, tundra).
– Foraminifera ma plankton o le sami: O le tele o nisi ituaiga o meaola e faʻaalia ai le vevela o le fogāeleele o le sami. O nei vaega o siama e suia e tusa ai ma tulaga o le vai.
– A'au 'amu'amu fa'asolopito: E masani ona mana'omia e 'amu'amu vai mafanafana, papa'u, ma manino. E mafai e 'amu'amu anamua ona avea ma fa'ailoga o vasa teropika ma e mautu lelei.

O le tuufaatasia o mea totino o le eleele ma mea totino o le gataifale, e mafai ai ona tatou iloa pe o se vaitaimi na pulea e se tau mafanafana o le lalolagi, pe o se vaitaimi malulu na faamalosia ai le siosiomaga o le teropika.

4. Isotopes mautu: o "thermometers" fa'akemikolo o aso ua mavae

O se tasi o meafaigaluega sili ona mamana i le paleoclimatology o le suʻesuʻega o isotope mautu, aemaise lava o carbonates o le sami (atigi o meaola) ma le aisa.

– Okesene isotopes (δ¹⁸O): O le fua faatatau o le okesene isotopes i totonu o carbonates o le sami e mafai ona atagia ai ni mea autu se lua: o le vevela o le vai lea na fausia ai carbonates ma le voluma o le aisa i le lalolagi atoa. O tau maualuga o le δ¹⁸O e masani ona fesootaʻi ma tulaga malulu ma/poʻo le tele o aisa (auā o isotopes mama e sili atu ona maileia i totonu o le aisa).
– Isotopes o le kaponi (δ¹³C): Fa'amatala le ta'amilosaga o le kaponi, le gaosiga o meaola, ma suiga tetele e pei o le fa'asa'olotoina o le kaponi mai le mauga mu po'o le methane. O suiga fa'afuase'i i le δ¹³C e mafai ona fa'ailoa mai ai fa'alavelave tetele o le tau, e aofia ai fa'alavelave vave o le vevela.

FAITAU  O le faagasologa o le fa'amalamalama o le uila

O isotopes i totonu o faaputuga o otaota o le gataifale e mafai ai ona toe fausia suiga o le tau i le faitau afe i le miliona o tausaga ma se taunuuga lelei.

5. Minerale ma le palapalā: fa'ailoga o timuga ma le vevela i luga o le laueleele

O le ituaiga o minerale ua pala i le tau e mafai ona faʻaalia ai tulaga o le tau.

– Laterite ma bauxite: E masani ona fausia e ala i le malosi o le tau i tau vevela ma timuga tetele ma le vevela o le tau. O se faailoga lea o faiga masani o vailaʻau ma le malosi o le tafe ese o elemene.
– Calcrete (mea e teu ai le carbonate i le eleele): E faia i eleele i siosiomaga e mago ma mago, pe a faʻateleina e le faʻamamago le teuina o carbonates i le palapala.
– Paleosol (eleele anamua): O le vaega eleele ua liu mea fa'asolo e teu ai fa'amatalaga e uiga i la'au, alavai, ma le tau. O le fausaga o a'a, nodules carbonate, ma e o'o lava i le tuufaatasiga o vaila'au e fesoasoani e fuafua ai le averesi o timuga.

E taua tele nei faʻamaumauga auā o loʻo faʻamaumauina ai tulaga o le eleele e le o atagia saʻo i taimi uma i le palapala o le sami.

6. Tulaga o le sami ma le tufatufaina o aisa: faailoilo o le tau i le lalolagi atoa

E masani ona o faatasi suiga o le tau i le lalolagi ma suiga o le maualuga o le sami. A o malūlū le tau ma fa’alauteleina le aisa o le konetineta, e "loka" le sami e pei o le aisa, ma mafua ai ona pa’ū le maualuga o le sami. I se isi itu, a o fa’avevela, e liusuavai le aisa ma si’itia le maualuga o le sami. I fa’amaumauga o le eleele, o nei suiga e aliali mai e pei o:

– Solitulafono (agai atu le sami i le laueleele) ma le toe foʻi (solomuli o le sami)
– Suiga i foliga o le sami mai le loloto i le sami papau (pe faafeagai)
– Le ogatasi e faʻaalia ai se taofi i le faʻaputuina ona o le maualalo o le maualuga o le sami

O le tufatufaina atu o mea e teu aisa i konetineta e fesoasoani foi e iloa ai vaitaimi o le "fale aisa" (lalolagi e tele ai le aisa) e faatusatusa i vaitaimi o le "fale lanumeamata" (lalolagi e toetoe lava a leai se aisa).

7. Uiga o tau anamua: mamanu tetele ua fa'ailoa mai

E faʻavae i luga o faʻamaumauga tuʻufaʻatasi o le eleele, o nisi o uiga autū o le tau anamua e mafai ona aoteleina e pei ona taua i lalo:

1. E fesuisuia'i le tau i le va o tulaga "greenhouse" ma tulaga "icehouse".
I le talafaasolopito atoa o le Lalolagi, sa i ai vaitaimi mafanafana tele ma e itiiti ai le aisa i le pole, ma sa i ai vaitaimi malulu tele ma e tele aisa tetele. O nei suiga e mafua mai i le tuufaatasiga o tektonika o le paneta, tuufaatasiga o le ea, taamilosaga o le sami, ma le albedo feedback (ata o le malamalama e le aisa).

FAITAU  Talafaasolopito o le mauaina ma le suʻesuʻeina o le penisini

2. E mafai ona vave ona tupu suiga o le tau i se tulaga fa'ale-natura.
O faʻamaumauga o le isotope o loʻo faʻaalia ai ni mea mataʻutia o le faʻavevela poʻo le faʻamālūlūina na tutupu i le tele o afe i le selau afe o tausaga—e matua vave lava e tusa ai ma tulaga faʻale-geolosi. O ia mea tutupu e masani ona fesootaʻi ma faʻalavelave i le taʻamilosaga o le kaponi poʻo suiga i tafega o le sami.

3. E fesuia'i vaega o le tau e tusa ai ma le tulaga o konetineta
A o fealua'i konetineta, o vaega sa latalata i le ekueta e mafai ona siitia atu i ni latitu maualuluga. O fa'amaoniga e pei o le malala, evaporites, po'o tillites i nofoaga ua "lē talafeagai" nei mo o latou tau e maua ai ni fa'ailoilo i le paleogeography ma le paleoclimate.

4. E fa'alagolago timuga ma vaitau i le foliga o le eleele ma le fa'atulagaga o le konetineta ma le vasa.
O le si'itia o mauga na i ai sona aafiaga i mamanu o timuga ma ata o timuga. O fa'amaumauga o le Paleosol ma le palapala o vaitafe ua fa'aalia ai o tau anamua e le gata ina fuafuaina e le vevela o le lalolagi ae fa'apea fo'i i tulaga fa'aitulagi.

8. Aiseā e tāua ai le malamalama i tau anamua?

O toe fa'afouga anamua o le tau e sili atu nai lo na o ni tala o le taimi ua tuana'i. O fa'amaumauga fa'ale-geoloika e tu'uina mai ai se fa'amatalaga i le auala na tali atu ai le lalolagi i suiga i le CO₂, gaioiga tetele o mauga mu, po'o suiga i le tafega o le sami. O le malamalama i faiga na faia i le taimi ua tuana'i, e sili atu ona mafai ona tatou iloiloina le maaleale o le tau ma taunuuga umi o suiga o le siosiomaga.

Fa'ato'a

E mafai ona faitauina uiga o tau anamua e ala i faʻamaoniga faʻale-geoloika o loʻo salalau solo i le Lalolagi: mai otaota o le toafa ma evaporites e faʻaalia ai le mago, i le malala ma paleosols e faʻamaumauina le susu ma laʻau, i isotopes mautu e fai ma "thermometers" o le taimi ua tuanaʻi. O nei faʻailoga uma e faʻailoa mai ai o le tau o le Lalolagi o se faiga faʻaonaponei e maaleale i suiga i le fausaga o le ea, le feʻaveaʻi o le konetineta, ma faʻamatalaga i totonu. I le faʻamatalaina ma le faʻaeteete o faʻamaumauga faʻale-geoloika, ua tatou maua ai se ata manino o le ala o le tau o le Lalolagi—ma lesona taua mo le malamalama i suiga o le tau i le taimi nei ma le lumanaʻi.

Afai e te manaʻo ai, e mafai ona ou faʻaopoopoina se vaega faʻapitoa e talanoaina ai faʻataʻitaʻiga o vaitaimi patino (e.g., le Quaternary Ice Age, le Cretaceous “super-greenhouse,” poʻo le “Snowball Earth”) faʻatasi ai ma ituaiga o faʻamatalaga faʻale-geological na faʻaaogaina i vaitaimi taʻitasi.

Taofi faamatalaga