Fisiki i le Saienisi o le Siosiomaga
E masani ona malamalama i le saienisi o le siosiomaga o se matata e fesoʻotaʻi vavalalata ma le paiolo, kemisi, poʻo le faiga faʻavae a le malo. Peitaʻi, e masani ona le amanaʻiaina se tasi o faʻavae taua: o le fisiki. O le fisiki e le na o se aʻoaʻoga o malosiaga ma gaioiga, ae o se meafaigaluega e malamalama ai i le auala e tafe ai le malosi, le auala e gaoioi ai mea, ma le auala e tali atu ai faiga masani i faʻalavelave. Pe tatou te talanoaina suiga o le tau, lelei o le ea, maua o le vai, poʻo le malosiaga faʻafouina, o tulafono o le fisiki e faʻagaoioia pea i tua atu o na tulafono. O le mea lea, o le fisiki o le ki lea i le malamalama, faʻataʻitaʻiga, ma le mamanuina o fofo i faʻafitauli o le siosiomaga.
Fisiki o se gagana o le malosi ma suiga
O se tasi o sao sili ona tele a le fisiki i le saienisi o le siosiomaga o lona gafatia lea e faamatala ai le paleni o le malosi. E maua e le Lalolagi le malosi mai le La i le tulaga o le averesi eletise. O nisi o lenei malosi e toe atagia i le vateatea, o nisi e mitiia e le ea, vasa, ma luga o le laueleele, ona toe faasalalauina lea o le averesi infrared. O le paleni i le va o le malosi e ulufale mai ma le malosi e alu ese e fuafua ai le vevela o le paneta. A faalavelaveina lenei paleni—mo se faataitaiga, ona o le faateleina o kasa e mafua ai le vevela o le lalolagi—e masani ona siitia le vevela o le lalolagi.
O iinei e taua tele ai manatu fa'a-fisiki e pei o le fa'asalalauina o le la i le tino uliuli, le fusi o galu, ma le mitiia o le malosi. O kasa e pei o le carbon dioxide (CO₂), methane (CH₄), ma le nitrous oxide (N₂O) e iai le gafatia e mitiia ai le fa'asalalauina o le infrared i ni galu fa'apitoa. O le i'uga, o nisi o le vevela lea semanu e sola ese atu i le vateatea ua "maua" i le ea. O le aafiaga o le ea i le lalolagi o se fa'agasologa fa'aletino e mafai ona fa'amatalaina e tulafono o le fa'asalalauina ma le fa'agasologa o molekula, ma o lenei malamalamaga ua avea ma fa'avae o fa'ata'ita'iga o le tau i aso nei.
Thermodynamics ma faiga fa'alesiosiomaga
E suʻesuʻeina e le Thermodynamics le fesootaʻiga i le va o le vevela, galuega, malosi, ma le entropy. I se tulaga faʻale-siosiomaga, e fesoasoani le thermodynamics e faʻamatala ai pe aisea e le "leiloa" moni ai le malosi, ae suia le foliga ma e masani ona salalau solo. O faiga masani e pei o le faʻamamago o le vai, faʻatupuina o ao, fesuiaʻiga o le vevela i le va o le vasa ma le ea, ma le fegasoloaʻi o le ea e mulimuli uma i tulafono o le thermodynamics.
O se faʻataʻitaʻiga faigofie o le taʻamilosaga o le vai. E tupu le faʻamamago pe a tuʻuina atu e le malosi o le vevela mai le La le vevela natia i le vai, ma liua ai i le ausa. Ona faʻaputu lea o le ausa i le ea pe a lelei tulaga o le vevela ma le mamafa, ma faʻasaʻoloto ai le tele o le vevela natia. O lenei faʻasaʻolotoga o le malosi e fesoasoani i le fausiaina o ao, afa, ma mea eseese e tutupu i le tau. I se isi faaupuga, o le timu e le na o se mataupu o le "alu aʻe ma le paʻū o le vai," ae o se fesiitaiga tele foʻi o le malosi e mafai ona faʻataʻitaʻiina e faʻaaoga ai manatu o le thermodynamics ma le fisiki o le ea.
E tāua fo'i le manatu o le entropy pe a talanoaina le fa'aaogāina lelei o le malosi ma le a'afiaga i le si'osi'omaga. O fale eletise e fa'aaogāina le suauu fossil, mo se fa'ata'ita'iga, e le mafai ona liua uma le malosi fa'akemikolo o le suau'u i le eletise; o nisi e leiloa o se vevela. O lenei le atoatoa o se taunuuga o le fisiki, ae le na'o se mataupu fa'atekonolosi. O le malamalama i le thermodynamics e fa'atinoina ai le atina'eina o ni faiga e sili atu ona lelei ma maualalo le fa'asa'olotoina o le ea.
Mekanika vai: ea, vai, ma le filogia
O le fluid mechanics o se lala o le fisiki e suʻesuʻeina ai amioga a vai—vai ma kesi—e aofia ai le tafe, le fenumiai, ma malosiaga o loʻo faʻatinoina i luga. O le saienisi o le siosiomaga e faʻalagolago tele i le fluid mechanics aua o le ea ma le vasa o ni "afi" tetele se lua o vai i le Lalolagi. O le matagi, tafega o le vasa, galu, ma le taamilosaga i le lalolagi atoa e fuafuaina uma e tulafono o le tafe o vai ma eseesega o le mamafa ma le vevela.
I suʻesuʻega o le tulaga lelei o le ea, e fesoasoani le fluid mechanics e taliina se fesili taua: e faʻapefea ona salalau solo mea leaga mai lo latou puna? O le asu o taavale, o kasa o fale gaosi oloa, ma vaega o le efuefu e le faigofie ona fealuaʻi; e feaveaʻiina e le matagi, tautau ma palu e le vevesi, ona mafai lea ona faʻaputu ona o le kalave poʻo le fufuluina e le timu. O faʻataʻitaʻiga o le salalau o mea leaga e faʻaaogaina ai faʻatusatusaga faaletino e faʻatatau ai le tele o mea leaga i se mamao mai le puna, ma amanaʻia ai le saoasaoa o le matagi, le mautu o le ea, ma le foliga o le eleele.
E fa'apena fo'i i le fa'aleagaina o le vai. O otaota e ulufale atu i vaitafe po'o le sami e feavea'i e tafega, fa'avaivaia, ma fegalegaleai ma palapala. O le malamalama i mamanu o lo'o iai nei ma faiga fa'afefiloi e taua tele mo le fuafuaina o nofoaga saogalemu e lafoa'i ai otaota, fa'afanua o tulaga lamatia o le masaa o le suau'u, po'o le mamanuina o fuafuaga fa'amamā.
Fisiki o le radiation ma suiga o le tau
O le suiga o le tau o le mataupu sili ona lavelave ma lautele o le siosiomaga. E taua tele le fisiki i le faʻamatalaina o auala e faʻavevela ai le lalolagi, faʻamatalaga e uiga i le tau, ma le vavaloina o le lumanaʻi. I le faʻaopoopoga i le aafiaga o le greenhouse, e aofia ai foʻi i le fisiki o le radiation le matafaioi o ao ma aerosols. E mafai e ao ona faʻamālūlūina le Lalolagi e ala i le toe faʻaalia mai o le susulu o le la (albedo), ae e mafai foʻi ona latou faʻamafanafanaina e ala i le puʻeina o le infrared radiation. O nisi aerosols e toe faʻaalia mai le malamalama ma faʻamālūlūina le ea, aʻo le soot (black carbon) e mitiia le radiation ma faʻamafanafanaina le ea.
O le manatu o le albedo—le pasene o le fa'asalalauina o le radiation—o se mea taua tele. O le aisa ma le kiona e maualuga lona albedos. A liusuavai le aisa ona o le vevela, o mea pogisa e pei o le vai o le sami po'o le eleele gaogao e mitiia atili ai le vevela, ma fa'avavevave ai le vevela. O se fa'ata'ita'iga lea o se fa'asologa o tali lelei e fa'amatalaina i le fisiki faigofie, ae e iai sona aafiaga loloto i le faiga o le tau.
Malosiaga fa'afouina ma tekinolosi e le afaina ai le siosiomaga
E lē gata le fisiki i le malamalama i faʻafitauli; ae ofoina atu foʻi le faʻavae mo fofo. O le malosiaga faʻafouina e faʻalagolago i mataupu faʻavae faaletino lelei. E galulue paneta o le la e ala i le aafiaga o le photovoltaic, lea e gaosia ai e photons o electrons e leai se malamalama i mea semiconductor, se tafe eletise. E faʻalagolago turbines matagi i le aerodynamics ma le liua o le malosiaga kinetic o le matagi i le malosiaga faʻainisinia ona sosoo ai lea ma le malosiaga eletise. E faʻaaogaina e fale eletise hydroelectric le malosiaga gafatia o le kalave o le vai e paʻuʻū ifo, ae o le malosiaga geothermal e faʻaaogaina le fesiitaiga o le vevela mai totonu o le lalolagi.
O le fisiki e lagolagoina ai fo'i tekinolosi e fa'aaogā lelei ai le malosi. O le fausiaina o mea e fa'amafanafana ai le vevela, le mamanuina o le ea fa'alenatura, moli LED, ma e o'o lava i ta'avale eletise e mana'omia uma ai le malamalama i le fesiitaiga o le vevela, eletise, magnetism, ma le fa'agasologa o le faiga. E o'o lava i manatu faigofie e pei o le fa'aitiitia o le leiloa o le vevela (conduction, convection, ma le radiation) e mafai ona fa'aitiitia tele ai le fa'aaogaina o le malosi ma le fa'asa'olotoina o le kaponi.
Fuaina o le siosiomaga ma meafaigaluega
E faalagolago tele le saienisi o le siosiomaga i faamaumauga: vevela, susū, le tele o mea e faaleagaina ai le siosiomaga, maualuga o le radiation, ma e oo lava i suiga o le sami. O le tele o meafaigaluega taua e fua ai e mafua mai i mataupu faavae faaletino. E faaaoga e masini e iloa ai le vevela suiga i le tetee po o le voltage; e mataitu e satelite le Lalolagi e ala i le remote sensing e faavae i luga o le electromagnetic spectrum; e faafanua e lidar vaega o le ea e faaaoga ai le laser reflections; ma e fesoasoani masini e vaaia ai le ea ma masini e iloa ai le eleele e mataitu ai gaoioiga a le Lalolagi e fesoʻotaʻi ma lamatiaga tau siosiomaga.
O le alualu i luma o meafaigaluega faaletino e mafai ai ona vave ma sa'o le mata'ituina. Mo se fa'ata'ita'iga, e mafai e ata satelite ona iloa ai le fa'aleagaina o vaomatua, mu o vaomatua, ma suiga o lanu o le sami e feso'ota'i ma le fuga o limu. O nei fa'amaumauga e fa'amatalaina ai le faia o fa'ai'uga, mai le fuafuaina o le avanoa i le puleaina o fa'alavelave fa'afuase'i.
Fisiki o lamatiaga fa'alenatura
O le tele o faʻalavelave faʻale-siosiomaga e iai ni itu malolosi faʻaletino: lologa, sologa o le eleele, afa, galu vevela, ma e oʻo lava i tsunami. E fesoʻotaʻi galu vevela ma le faʻagasologa o le ea ma le paleni o le malosi o le fogaeleele. E aʻafia lologa i le malosi o timuga, le gafatia o le tafe atu o le vai, le saoasaoa o le tafe o le vaitafe, ma suiga o le faʻaaogaina o fanua e suia ai le sosolo ma le tafega. O sologa o le eleele e aofia ai le paleni o malosiaga i luga o mauga, le mamafa o le vai i pu, ma meatotino faʻainisinia o meafaitino.
Faatasi ai ma faʻataʻitaʻiga faaletino, e mafai ona tatou fatuina ni faiga lapatai vave ma faʻafanua nofoaga vaivai. E ui e le atoatoa i taimi uma valoʻaga—ona o le tele o fesuiaʻiga o le natura—ae o auala faaletino e maua ai se faʻavae faʻatatau mo le faʻaitiitia o tulaga lamatia ma le faʻaleleia atili o le sauniuniga.
Faaiuga: fisiki o se faavae mo fofo tau siosiomaga
O le fisiki i le saienisi o le siosiomaga e avea o se "fa'avae" mo le malamalama i le lalolagi i se auala e mafai ona fuaina: mai le ave o le la e fa'avevela ai le Lalolagi, i tafega o le ea e feavea'i ai le fa'aleagaina, i le liua o le malosiaga i tekinolosi fa'afouina. Faatasi ai ma le fisiki, e mafai ona fa'aliliuina mataupu tau le siosiomaga i ni fa'ata'ita'iga, numera, ma valo'aga e mafai ona fa'ata'ita'iina. E taua tele lenei mea e le suia ai ni manatu fa'ale-tino po'o ni manatu fa'aagafesootai, ae ia fa'aopoopo i ai. O lu'itau tau le siosiomaga e tele matā'upu; o le fisiki e maua ai le fa'avae e mafai ai ona tatou va'ai manino i sootaga mafua'aga ma a'afiaga, mamanuina ni tekinolosi mama, ma atiina ae ni faiga fa'avae fa'avae i fa'amaoniga.
I le iuga, e lē lava le malamalama i le siosiomaga i le na o le "matauina o suiga" o siomia ai i tatou. E manaʻomia ona tatou malamalama i auala e mafua ai na suiga. O iinā e sau ai le fisiki: faʻamatalaina, vavaloina, ma fesoasoani i tagata e faia ni laʻasaga atamai e faʻatumauina ai le tumau o le Lalolagi.