A'oa'oga Fa'apitoa o le Malamalama
I le talafaasolopito o filosofia, o le fesili pe faʻapefea ona iloa e tagata ua leva ona avea ma totonugalemu o finauga. O fea e sau ai le malamalama? O le a le tele e mafai ai ona faʻatuatuaina le malamalama? Pe o le mea moni e fuafua i le aafiaga o lagona, pe o le tomai e mafaufau ai? I totonu o tali eseese o loʻo ofoina mai, o le aʻoaʻoga faʻapitoa o le malamalama—poʻo le faʻapitoa—e nofoia se tulaga taua. O lenei aʻoaʻoga e faʻamamafa mai ai o le puna sili ona faʻatuatuaina o le malamalama o le mafaufau: o le tomai o le tagata e mafaufau ai, mafaufau loloto, ma faia ni faʻaiʻuga faʻapitoa. I se isi faaupuga, e talitonu le faʻapitoa o loʻo i ai ni ituaiga o malamalama e mafai ona ausia e aunoa ma le faʻalagolago atoa i le poto masani.
Malamalama i le A'oa'oga o le Malamalama Fa'alemafaufau
O le aʻoaʻoga faʻapitoa o le malamalama o se vaʻaiga faʻa-epistemolo e faʻapea o le mafaufau o le meafaigaluega autū lea mo le mauaina o le malamalama moni. E lē o lona uiga e teena e le faʻapitoa le aafiaga faʻalogona, ae e manatu i ai e masani ona faʻatapulaʻaina, fesuisuiaʻi, ma e oʻo lava i le faʻasesēina. O le mea lea, e sailia e le faʻapitoa le mautinoa e ala i fausaga mafaufauga tutusa, e pei o le faʻauigaga, mataupu faʻavae faʻapitoa, ma manatu e manatu e lautele.
I totonu o lenei faʻavae, e taʻua le malamalama e aoga pe afai e mafai ona faʻamaonia lelei: e mafai ona faʻamatalaina e ala i mafaufauga e ogatasi ma e le feteenai ma mulimuli i tulafono talafeagai o mafaufauga. O se faʻataʻitaʻiga faigofie o le malamalama faʻapitoa o le upu moni faʻamatematika: "2 + 2 = 4" e le manaʻomia ona tofotofoina e ala i le poto masani faifai pea ina ia taʻua ai e moni; e moni ona o lona fausaga faʻapitoa.
Talaaga Faasolopito o le Mafaufauga Fa'apitoa
Sa olaola le mafaufau loloto i le vaitaimi o ona po nei, aemaise lava i Europa i le seneturi lona 17 ma le 18, e tali atu ai i le atinaʻeina o le saienisi ma le faʻalavelave o le pule faʻaleaganuu. O tagata autu i le mafaufau loloto i ona po nei e aofia ai René Descartes, Baruch Spinoza, ma Gottfried Wilhelm Leibniz. E ui i o latou eseesega, ae sa malilie uma i latou e toatolu e mafai e le mafaufau loloto ona maua ai se malamalamaga mautinoa ma faavae.
Peita’i, o a’a o le mafaufau loloto e mafai ona toe su’eina i tua i filosofia Eleni. O Plato, mo se fa’ata’ita’iga, na talitonu o le malamalama moni e le mafua mai i le lalolagi fesuisuia’i o lagona, ae o le lalolagi e fa’avavau o manatu e mafai ona maua e le mafaufau. Ae o Aristotle, na ia fa’amamafa atili le poto masani, ae na ia iloa pea le matafaioi taua o le mafaufau loloto i le fausiaina o le malamalama. I le gasologa o lenei talafaasolopito umi, o le mafaufau loloto ua fa’aauau pea ona suia, fete’ena’i, ma fegalegaleai ma isi tū ma aga masani.
Descartes ma le Mautinoa e ala i le Masalosalo
E masani ona ta'ua René Descartes o le tamā o le mafaufau fa'aonaponei. Ua lauiloa o ia i lana metotia o le "masalosalo fa'atulagaina," lea e aofia ai le fesiligia o mea uma e ono masalomia ina ia maua ai se fa'avae mautinoa mo le malamalama. O le poto masani fa'alogo, na ia finau mai ai, e mafai ona fa'asesēina: o mea faitino e foliga mai e laiti mai se mea mamao, o laina sa'o e foliga mai e pi'o i le vai, o miti e foliga mai e moni. Afai e sese lagona, ona mafai lea ona fesiligia le malamalama e fa'avae atoa i ai.
Mai lea masalosaloga, na maua ai e Descartes se tasi mautinoa: “Cogito, ergo sum” — Ou te manatu, o lea la ua ou i ai. Mo Descartes, o le mea moni lava o le masalosalo na faamaonia ai o loo mafaufau o ia; ma afai o loo mafaufau o ia, o lona uiga sa i ai o ia o se tagata e mafaufau. O se faataitaiga masani lea o le mafaufau loloto: o le mautinoa e le mafua mai i le matauina o le lalolagi, ae mai le mafaufau loloto ia te ia lava.
Manatu Faanatura ma le Matafaioi o Mataupu Faavae
O se tasi o uiga autū o le mafaufau fa'apitoa o le manatu lea e iai manatu fa'alenatura o tagata. E lē fa'apea ai o le malamalama uma lava e atoatoa ona fa'alenatura, ae o le mafaufau e iai sona fausaga fa'avae e mafai ai ona fausia se malamalama patino e aunoa ma le fa'atali mo se poto masani. Mo se fa'ata'ita'iga, o manatu o le numera, fa'asinomaga, mafua'aga ma a'afiaga fa'alemafaufau, po'o le mataupu fa'avae o le lē feteenai.
O Leibniz, mo se faʻataʻitaʻiga, na finau o le poto masani e naʻo le "fafaguina" o gafatia ua iai i le mafaufau. E pei lava ona iai ni alatoto patino o le maʻa maʻa, o le vaneina e naʻo le faʻaalia o ni mamanu ua iai muamua. O lea la, o nisi o malamalamaga e manatu e mafua mai i le gafatia i totonu o le mafaufau, ae le naʻo le lalolagi i fafo.
O le Toe Fa'aitiitiga o le Metotia Autū
I le mafaufau loloto, o le fa'ai'uga o le auala autū lea e maua ai le malamalama: o le agai atu mai mataupu faavae lautele e manatu e moni i ni fa'ai'uga fa'apitoa. E mamana lenei metotia auā e maua ai ni fa'ai'uga e mulimuli mai i ona manatu fa'avae. Afai e moni manatu fa'avae ma e aoga le mafua'aga, e tatau la ona moni le fa'ai'uga.
Na tusia foʻi e Spinoza ana amioga mama e pei o se tusi aʻoga o le geometry, faʻatasi ai ma faʻamatalaga, axioms, ma propositions. O lenei mea e faʻaalia ai lona talitonuga e mafai ona fausia le malamalama—e aofia ai le natura o le tagata ma amioga mama—e pei o le matematika. I lona tulaga lelei atoatoa, o le rationalism e sailia le malamalama ua faʻatulagaina, faʻatulagaina, ma saoloto mai le le mautonu faʻapitoa.
Mafaufauga Loloto ma le Upumoni
Mo le mafaufau loloto, o le upumoni e lē na o le "e tusa ai ma le aafiaga," ae e tusa ai ma le felagolagomaʻi faʻalemafaufau ma le manino o manatu. Na faʻamamafa e Descartes le tulaga o le "manino ma le tulaga ese": afai e malamalama i se manatu ma le manino atoatoa ma e lē fefiloi ma le fenumiai, ona tatau lea ona manatu e moni. E ui ina ua finauina lenei tulaga, ae o loʻo faʻaalia ai le uiga masani o le mafaufau loloto e faʻafesoʻotaʻi le upumoni ma le faʻatulagaina o mafaufauga.
Peita’i, o lenei auala e tula’i mai ai fo’i ni fesili: pe moni ea manatu uma e foliga mai e manino? E fa’apefea ona tatou fa’amautinoa e le faia e le mafaufau se faiga matagofie e fa’amatala sese ai le lalolagi? O iinei e amata ai ona ogaoga le finauga i le va o le mafaufau loloto ma le fa’ata’ita’iga o mea moni.
Fa'itioga o le Fa'ata'ita'iga Fa'apitoa ma le Fa'atasiga Fa'aonaponei
O le talitonuga fa'apitoa—lea na fa'atusalia e tagata e pei o John Locke, George Berkeley, ma David Hume—na faitioina le mafaufau loloto ona o lona fa'alagolago tele i le malosi o le mafaufau. Na teena e Locke le manatu o le fanau mai ma finau e fa'apea o le mafaufau o le tagata e fanau mai e pei o se "papa gaogao" (tabula rasa), ma o le malamalama e sau mai le poto masani. Na fesiligia fo'i e Hume le manatu o le mafua'aga ma le a'afiaga o se masaniga o le mafaufau e fa'avae i luga o le poto masani faifai pea, ae le o le mautinoa fa'apitoa.
O lenei finauga na oʻo atu i se tulaga taua i le mafaufauga o Immanuel Kant. Sa taumafai Kant e faʻapotopoto mea e lua: sa ia malie o le poto masani e taua, ae sa ia faʻamamafa foʻi e naʻo le poto masani e mafai ona malamalama i ai ona o le mafaufau e iai sona fausaga faʻapitoa. O le mea lea, o le mafaufau loloto na fesoasoani i le malamalama e le naʻo le "maua" o le poto mai fafo ae "fausia" foʻi e mafaufauga o tagata.
Le Taua o le A'oa'oga Fa'apitoa o le Malamalama i Aso Nei
I le lalolagi faʻaonaponei, o loʻo tumau pea le tāua o le aʻoaʻoga faʻapitoa o le malamalama i le tele o matāʻupu. I le matematika, lojika, ma le saienisi komepiuta, o le mafaufau faʻapitoa o se faʻavae autū lea. I talanoaga tau amio ma tulafono, e manaʻomia finauga faʻapitoa e iloilo ai mataupu faavae tonu ma tutusa. E oʻo lava i le olaga i aso faisoo, o le mafai ona mafaufau loloto—iloiloina o mafuaʻaga, ʻalofia o feteenaʻiga, ma faia ni faʻaiʻuga saʻo—o se tomai faʻapitoa taua tele.
I se vaitaimi o le so'ona tele o fa'amatalaga ma fa'amatalaga sese, o se auala mafaufau lelei e avea ma meafaigaluega mo le fa'avasegaina o tagi: pe i ai se finauga talafeagai i se fa'amatalaga? Pe o mulimuli mai le fa'ai'uga mai manatu autū? Pe i ai ni fa'aletonu fa'alogika po'o ni fa'asesēga fa'alagona? O le mafaufau lelei, i lona uiga lautele, e ta'ita'iina ai tagata e le na'o le talitonu, ae ia mana'o fo'i i ni mafua'aga.
I'uga
O le talitonuga fa'apitoa o le malamalama e fa'amaonia ai o le mafaufau o se puna taua tele—e o'o lava i le puna autu—o se malamalama patino. I le fa'amamafaina o manatu fa'alenatura, fa'amatalaga, ma le tutusa o le mafaufau, o le mafaufau e ofoina atu ai se fa'ata'ita'iga fa'atulagaina ma fa'ata'ita'iina o le malamalama. E ui i faitioga mai tagata su'esu'e i mea moni ma lu'itau i le fa'amatalaina o le sootaga i le va o manatu ma le mea moni, o le mafaufau o lo'o tumau pea o se fa'avae malosi i tu ma aga masani o filosofia ma saienisi. I le iuga, o le malamalama i le talitonuga fa'apitoa o le malamalama e fesoasoani ia i tatou e talisapaia le matafaioi a le mafaufau i le sailiga o le upumoni—i mafaufauga fa'afilosofia ma le olaga fa'atino o tagi ma filifiliga.